ŠOUM |  Smic.si |  Študentska delovna brigada |  Fakulteta ŠOUM |  Problemani.si |  Litera |  Zavod PIP |  Zdrava Zabava |  KUD Študent |  ŠTUK |  KŠDDM |  BEST |  Dijaška skupnost Maribor |  Zavod za mladinsko popotništvo |  Šourock |  Solidarnostni sklad
Domov > Kolumne > Brez interesov in prihodnosti
KOLUMNE

Brez interesov in prihodnosti

»Hejterka«, a vsaj ne apatična.

9.1.2018 10:20:31

Na k**** mi gredo ljudje, ki v krožnem ne vklopijo smernika. Znorim, ob nepravilni rabi predlogov s/z. Na k**** mi gredo neumna vprašanja in brezpomenski tatuji. Cel svet mi gre na k****!

Večkrat slišim od prijateljev: »Kakšna 'hejterka' si ti!« Res sem, vendar ne brez razloga. Včasih se počutim, kot da odraščam v generaciji idiotov, ki jim ni za nič mar. Seveda obstajajo svetle izjeme, ki imajo raznolike interese in hobije ter razmišljajo s svojo glavo. Velika večina pa se obnaša kot čredica ovac, katerih edini cilji so iti v torek zvečer na čago, biti trezni čim manj dni v tednu in nekako pridobiti tisti listek, na katerem piše diploma. Kaj pa potem? Nihče ne ve. Pa saj je vseeno, ker služb itak ni, zato dajmo vleči status dokler le gre. Dajmo malo izkoristit državo, če že imamo priložnost.

Pa da ne bo prišlo do pomote in da ne bom v vsem svojem srdu poskušala izpast bolj papeška od papeža. Ja, tudi jaz grem v torek zvečer ven. Pa še marsikateri drug dan v tednu, če imam priložnost. In potem se naslednji dan zmačkana odvlečem v službo ali na faks, kjer obžalujem zadnji špricar, tekilo in vse pijače poprej. Me pa vseeno zanima še kaj drugega.

Kar me od vsega najbolj moti, je, da smo postali generacija, ki po večini nima nobenih interesov ali izvirnih idej. Uspešnost merimo v »lajkih« in številu sledilcev na Instagramu. Vsi smo kvazi blogerji, kvazi fotografi, kvazi modeli in še kaj. Naš edini hobi je občudovanje samih sebe. Obstaja rek »Ne obstajajo neumna vprašanja, le neumni odgovori.« S tem se niti približno ne strinjam. Decembra sem v navalu dela v službi prejela klic sodelavke, ki jo je zanimalo, če bodo na novoletni zabavi okrogle ali pravokotne mize. Vedeti je namreč želela, kako se bo lahko njihova skupina posedla. Zgolj eno s kupa življenjsko pomembnih vprašanj, s katerimi si je vredno beliti glavo več dni. Vprašanja so postala absurdna, ker so takšne postale tudi naše vsakodnevne misli.

Seveda gre tu za velik vpliv družabnih omrežij, vendar pa popolnoma vse krivde ne gre valiti na Zuckerberga in njemu podobne. Splet, z družabnimi omrežji vred, je pravzaprav čudovita iznajdba, ki nam je ponudila to, da imamo lahko danes cel svet na dosegu roke. To, da raje spremljamo, kje je bil naš sošolec na dopustu in se počutimo superiorno, ker smo mi šli na Hvar, on pa je prišel zgolj do Pule, kot da bi prebrali kak zanimiv članek ali pa pogledali video, s katerim bi si rahlo razširili obzorja, ni krivda tehnologije. Pravzaprav ne vem, koga bi krivila za vsesplošno apatičnost. Vem le, da je vseprisotna in za razvoj družbe vse prej kot koristna.

In razlika je med mojim vsakdanjim pritoževanjem nad ljudmi, ki počnejo neumnosti ter mojim pritoževanjem nad nezainteresiranostjo vrstnikov. Slednje izhaja iz skrbi – skrbi, kaj po prihodnost prinesla zanje in tudi, kako bo to vplivalo name.

Kot nasvet lahko zapišem le eno: sanjajte, ustvarjajte in delajte napake. Ker, kot je zapisal moj najljubši avtor, Neil Gaiman, »če delate napake, vsaj nekaj počnete«. Razvijajte talente, ki ste jih mogoče razvijali kot otroci, v srednji šoli pa ste nekako pozabili nanje. Počnite stvari zaradi sebe, ne zaradi drugih. Najdite tisto, kar vam požene kri po žilah.

 

 

http://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGKaja STEBLOVNIK

http://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGosebni arhiv



Kaja Steblovnik

Domača stran