ŠOUM |  Smic.si |  Študentska delovna brigada |  Fakulteta ŠOUM |  Problemani.si |  Litera |  Zavod PIP |  Zdrava Zabava |  KUD Študent |  ŠTUK |  KŠDDM |  BEST |  Dijaška skupnost Maribor |  Zavod za mladinsko popotništvo |  Šourock |  Solidarnostni sklad
Domov > Kolumne > Zasebnost – pravljica za lahko noč?
KOLUMNE

Zasebnost – pravljica za lahko noč?

»Kakorkoli pogledaš, nimaš zasebnosti. Preboli.« - Scott McNealy

23.3.2018 10:55:33

S prelepljeno kamero na prenosniku in sprednjo kamero na telefonu, pa vendarle pridruženi vsem mogočim družbenim omrežjem in uporabniki milijon različnih aplikacij. Zasebnost ne obstaja.

Zasebnost je definirana kot stanje, ko posameznik ni moten od ostalih oziroma lastnost, ki zagotavlja nadzor nad uporabo, zbiranjem in razširjanjem osebnih podatkov in informacij. Zasebnost ne obstaja.

Zadnje čase je povsod ogromno govora o GDPR – novi direktivi EU, ki zagotavlja večji nadzor nad osebnimi podatki in ki bo v veljavo stopila maja letos. GDPR naj bi bil z uporabniške perspektive sicer nekaj dobrega, saj omogoča večjo preglednost nad tem, kdo lahko dostopa do naših podatkov in kaj z njimi počne. Je pa GDPR precej velika nadloga za oglaševalce, medije, fotografe, družbena omrežja in podobne. Če na direktivo gledamo predvsem z vidika zasebnosti, se, razen na papirju, kaj dosti najbrž ne bo spremenilo.

Največkrat se nad »pomanjkanjem« zasebnosti na spletu in v vsakdanjem življenju pritožujemo prav zaradi vseh osebnih podatkov, ki jih vsakodnevno zagotavljamo lastnikom družbenih omrežij (in seveda vsem njihovim poslovnim partnerjem) ter proizvajalcem naših elektronskih naprav. »Vsak trenutek vedo, kje sem,« se kar tresemo od besa, ko nas takoj ob vklopu prenosa podatkov ali WiFi-ja Google Maps obvesti, da imamo do doma le še 7 minut. Medtem seveda veselo klikamo »Strinjam se s pogoji uporabe« na vseh možnih platformah in aplikacijah, v želji, da se čim prej povežemo s prijatelji ali pa najdemo najkrajšo pot do tiste nove restavracije s subvencionirano prehrano. Ogromna polemika je nastala, ko je bila popularna aplikacija Pokemon GO! in so vsi mediji pisali o tem, kako Pokemoni prodajajo naše osebne podatke. Lovili pa smo jih še vedno vsi.

Pogoji uporabe (če jih preberemo) pravzaprav dobro razlagajo, kdo vse lahko do naših osebnih podatkov dostopa, niso pa popolnoma natančni glede tega, kaj se z vsemi temi podatki dogaja. Zakaj bi bili, ko pa nas itak ne zanima. Mi pač tarnamo, ker smo nekje slišali, da nas nadzorujejo preko kamer na prenosnikih in jih prekrivamo z vsem mogočim, medtem pa veselo kupujemo pripomočke kot so Chipolo, ki delujejo na principu oddajanja lokacije. Baš nešto bolje.

Osebni podatki postajajo dobrina, s katero tisti »taveliki« na veliko trgujejo, uporabniki pa smo seveda bolj kot na zasebnost navezani na nemoteno uporabo elektronike, zato jim to dobrino veselo priskrbujemo. Vsi vemo, kako veselo informacije o nas prodaja Zuckerberg, pa jih vseeno pridno posodabljamo na vseh možnih družbenih profilih. Pa ne zgolj to, tudi bančne transakcije, kartice ugodnosti in podobne zadeve predstavljajo orodje, ki kopiči podatke o tem kje, kaj in kdaj nakupujemo. Tudi to so osebni podatki, pa v večini primerov sploh ne pomislimo na to. Če citiram kolega, »Folka ne zanima, kaj se dogaja s temi podatki, dokler dobijo 4 cente popusta na pomaranče.«

Sanje o tem, da bo GDPR vse spremenil, so nekoliko utopične. Že res, da bomo lahko zahtevali, da se podatki o nas odstranijo iz baze podatkov o uporabnikih, vendar bo to za nas pomenilo tudi prenehanje uporabe določene storitve. Dejstvo, da bodo pogoji uporabe zapisani poenostavljeno, še ne pomeni, da jih bomo ljudje prebrali (žal). Res je, da bomo lahko izvedeli kdo in na kak način upravlja z našimi osebnimi podatki, vendar me zelo zanima, koliko od nas bo to možnost dejansko izkoristilo.

Po eni strani tarnamo, ker zasebnosti ni, po drugi strani pa smo do trgovanja z osebnimi podatki popolnoma brezbrižni. Konec koncev pa, ko tako pomislim, večina od nas v svojem življenju ne počne nič tako grozno tajnega, da bi nas to »pomanjkanje« zasebnosti res moralo motiti. Če bi pred vsem tem zares želeli pobegniti, bi se morali odklopiti od vse možne elektronike in verjetno preseliti nekam v gozd. Pa smo na to pripravljeni? Nismo.

Upam, da se moj FBI agent zabava ob obraznih mimikah, ki jih proizvajam med tipkanjem tega zapisa. Tu in tam se mora tudi on nasmejati. Zasebnost pa, kot N'Toko, itak ne obstaja.

 

 

http://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGKaja STEBLOVNIK

http://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGosebni arhiv



Kaja Steblovnik

Domača stran