ŠOUM |  Smic.si |  Študentska delovna brigada |  Fakulteta ŠOUM |  Problemani.si |  Litera |  Zavod PIP |  Zdrava Zabava |  KUD Študent |  ŠTUK |  KŠDDM |  BEST |  Dijaška skupnost Maribor |  Zavod za mladinsko popotništvo |  Šourock |  Solidarnostni sklad
Domov > Napovednik > gledališče > Balet Silfida
GLEDALIŠČE

Balet Silfida

Silfide, en najstarejših romantičnih baletov.

Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v Veliki dvorani v petek, 10. novembra 2017, premierno izvedel baleta Silfida v koreografiji Karine Elver, po Augustu Bournonvillu. Na glasbo Hermana Severina Løvenskiolda v izvedbi Simfoničnega orkestra SNG Maribor pod taktirko Simona Robinsona bodo nastopili solisti in ansambel mariborskega Baleta s Catarino de Meneses v naslovni vlogi in Yuyo Omakijem v vlogi Jamesa.

 

Balet La sylphide (Silfida) je v svetovni baletni zakladnici eden prvih večjih romantičnih baletov, vsekakor pa eden najstarejših, ki še danes razmeroma pogosto najde svojo pot na baletne odre. Zgodba o nemogoči ljubezni med nadnaravnim bitjem oziroma vilo (silfido) in naivnim škotskim mladeničem Jamesom natančno sledi postulatom romantike. Zgodbo je prvi zapisal znani francoski literat Charles Nodier (1780–1844) Trilby, ou Le lutin d’Argail, v kateri silf – bajeslovno bitje – očara mlado kmečko dekle. Libreto za balet je adaptiral in nekoliko preobrnil Adolphe Nourrit, tako da silfida očara mladega fanta ter ga popelje v brezmejni svet sanj.

Praizvedba prve različice baleta je bila leta 1832 v Parizu (Dvorana Le Peletier), in sicer v koreografiji Filippa Taglionija, ki je balet ustvaril za svojo hčer Marie Taglioni, a se je do danes ohranila le različica v koreografiji danskega baletnega mojstra Augusta Bournonvilla (1805–1879), ki je bila ustvarjena posebej za tedaj mednarodno priznano dansko balerino Lucile Grahn. Premiera Bournonvillove različice na glasbo norveškega skladatelja Hermana Severina Løvenskiolda je bila leta 1836 v Kopenhagnu. Že od svojega nastanka je zaradi svoje eteričnosti, gibalne elegance in konsistentnejše koreografske naracije zasenčila izvirno verzijo in se tako uvrstila med najžlahtnejše klasične stvaritve zgodnjeromantičnega baleta.

Tipično romantična zgodba nas tako popelje na Škotsko k mlademu kmečkemu fantu Jamesu, ki ga tik pred poroko zapelje silfida. Radovedni James ji – z upanjem po uresničitvi ljubezenskega hrepenenja – sledi v čarobni domišljijski svet, z njegovim popotovanjem pa se pravzaprav začne tragična shakespearjanska zgodba o mladeniču, ki za ljubezen tvega svoje življenje. Če je postal James ena izmed prvih moških žrtev lastne zaslepljenosti z obljubo ljubezni, je postala Silfida s svojo nadzemeljsko prezenco nekakšna baletna »sirena«, nehotna zapeljivka in junakinja, ki je v domeni plesnega gledališča na široko odprla vrata novim eteričnim bitjem, zlasti vilam, kakor je narekovala tedanja moda oziroma romantična fascinacija nad nadnaravnim, iracionalnim in okultnim.

Vsaka nova baletna upodobitev teh bitij, med drugim tudi v baletu Giselle, pa je v skladu z domišljijskim svetom baletnih libretistov in koreografov prejkone izhajala pretežno iz lokalnega, folklornega kolorita kot pa iz nadzemeljskih oblik antičnega sveta. Balet La sylphide tako predstavlja predvsem zaradi svojega edinstvenega plesnega sloga, odetega v rahločutno tančico tragičnosti, nadzemeljske lahkotnosti in posebnega ambienta posebno repertoarno obogatitev mariborskega Baleta v koreografiji priznane danske baletne plesalke in koreografinje Karine Elver, ki tudi v svojih najzanosnejših idejah ostaja zvesta duhu romantike, še posebej Bournonvillovemu izvirniku.

O aktualnem ustvarjanju baletne predstave La sylphide v Slovenskem narodnem gledališču Maribor je Karina Elver dejala: »Bournonvillova La sylphide je po mojem mnenju eden izmed resnično brezčasnih baletov prav zaradi tega, ker obravnava nekatere večne teme, kot denimo hrepenenje po nečem (oziroma nekom) drugačnem, neznanem, boljšem od vsega, kar človek že ima, med pomembnimi temami pa je tudi opozarjanje na posameznikovo odgovornost, od katere marsikdo beži, pri tem pa sploh ne (pred)vidi (tragičnih) posledic svojega ravnanja. V tem oziru lahko interpretiramo vlogo čarovnice Madge kot višjo silo, tj. kot 'Posledico' oziroma kot temno, uničujočo plat škotskega mladeniča Jamesa (ali morda celo kot njegovo resničnost), medtem ko je Silfida poosebitev njegovih iluzij ter vere v strast in ljubezen. Ko je James prepričan, da so se njegova pričakovanja in vera v ljubezen uresničila, se vse izkaže kot iluzija, ki izpuhti v zrak kot prah med njegovimi prsti.«

Scenografija in kostumografija sta delo Mikaela Melbyeja, oblikovanje luči podpisuje Jorn Melin, asistenta koreografije sta Alenka Ribič in Anton Bogov.

Nastopajo plesalci Catarina de Meneses in Asami Nakashima (Silfida, gozdna vila), Yuya Omaki in Ionut Dinita (James Ruben, mladi Škot), Tijuana Križman Hudernik, Branka Popovici (Effie, Jamesova zaročenka), Filip Jurič in Alexandru Pilca (Gurn, Jamesov prijatelj), Tanja Baronik in Klavdija Stanišič (Madge, čarovnica) ter ansambel Baleta SNG Maribor, Simfonični orkester SNG Maribor in koncertna mojstrica Oksana Pečeny Dolenc.

 

Vstopnice lahko rezervirate & kupite tukaj.

 

Foto: Tiberiu Marta

Datum in ura:14.11.2017 19:30
Zvrst: gledališče
Vstopnina: glej
Kraj:
SNG Maribor


Oddaj svoj komentar:


SO 18.11 14:30 1. Mariborski maraton pozitivne psihologije
SO 18.11 19:30 Balet Silfida
SO 18.11 20:30 Katalena
SO 18.11 21:00 Hollywood Rose
PO 20.11 18:15 Začetni tečaj tanga Maribor - nov vpis
Domača stran