ŠOUM |  Smic.si |  Študentska delovna brigada |  Fakulteta ŠOUM |  Problemani.si |  Litera |  Zavod PIP |  Zdrava Zabava |  KUD Študent |  ŠTUK |  KŠDDM |  BEST |  Dijaška skupnost Maribor |  Zavod za mladinsko popotništvo |  Šourock |  Solidarnostni sklad
Domov > Novice > Izobraževanje > Sprejemni izpiti ali matura?

Sprejemni izpiti ali matura?

Kaj naj bo pogoj za vpis na fakulteto?

10.1.2017 10:52:01

Na različnih fakultetah po Sloveniji se že dolgo soočajo z enim in istim problemom – po kakšnem kriteriju ocenjevati bodočega študenta, če je »primeren« za opravljanje določenega študija?

Nekatere fakultete »primernost« študenta presojajo zgolj po uspehu na maturi, druge se osredotočajo na uspešnost posameznih predmetov na maturi, spet tretje zagovarjajo sprejemne izpite v kombinaciji z maturitetno oceno. Možnosti so več kot raznolike, a poraja se vprašanje – katera kombinacija je najoptimalnejša za izbiro bodočih študentov? Dejstvo je, da nobena izmed obstoječih možnosti ni popolna ter verjetno tudi nikoli ne bo, vseeno pa so nekatere fakultete bolj zavzete ali zahtevne z vpisnimi pogoji, spet druge pa nekoliko manj. Pri vsaki izmed fakultet se pojavljajo tudi določene prednosti in slabosti glede vpisnih pogojev. Posledično so nekatere izmed izbir vpisnih pogojev veliko bolj pristranske do bodočih študentov kot druge, kar seveda ni v skladu z moralo, da mora biti izobrazba vsem omogočena na enak način. Na prvi pogled se že ne zdi tako, po premisleku pa lahko kaj hitro pridemo do preprostih zaključkov, da nekateri izmed vpisnih pogojev preprosto niso v skladu z moralo slovenskega visokošolskega prostora.

Nekatere izmed fakultet se poslužujejo pogoja, da pri vpisu večinski procent predstavlja ocena določenega oziroma določenih predmetov pri opravljeni maturi, preostali delež pa predstavljajo ostali (v tem primeru procentualno manj vredni) predmeti na maturi. Za primer vzemimo Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, pri kateri se kot večinski delež šteje ocena izbirnih predmetov kemija in/ali biologija, kar je povsem logično ter pričakovano. Nesmiselno bi bilo, da bi oseba, ki bi se želela vpisati na Medicinsko fakulteto, kot izbirni predmet na maturi izbrala na primer geografijo ter zgodovino, kar že vnaprej nekako nakazuje, da oseba bodisi ni zainteresirana za bodočo smer medicine bodisi teh predmetov ne obvlada in jih ni zmožna opravljati na maturi.

Na drugi strani pa imamo fakultete, ki imajo za pogoj pri vpisu določeno le čim bolje opravljeno maturo. Tukaj lahko na primer izpostavimo Ekonomsko fakulteto, kjer je težko izbrati, kateri predmet bi bilo najbolj smiselno opravljati na maturi, ker je večina učne snovi na fakulteti za študenta povsem nekaj novega, še posebej, če ta prihaja s splošne gimnazije ali katere koli druge srednje šole, ki ni povezana z ekonomijo. Tukaj se zdi povsem smiselno, da se upošteva uspeh vseh opravljenih predmetov na maturi, medtem ko bi bilo v prihodnosti smiselno razmišljati tudi v povsem novi smeri. Dijaki splošne gimnazije, ki bi se želeli vpisati na Ekonomsko fakulteto, bi lahko na maturi na primer opravljati izbirni predmet, ki bi se lahko izvajal tudi na drugi srednji šoli, povezani z ekonomijo, da bi tako lahko pridobili neka predhodna ekonomska znanja, s tem pa bi se tudi osebje na Ekonomski fakulteti lahko lažje odločalo, če je dijak primeren za vpis. Odločali bi se namreč na podlagi ocene pri ekonomsko usmerjenem predmetu, opravljenem na maturi.

Spet tretje fakultete pa imajo čisto individualne kriterije, ki so postavljeni s strani fakultete same, to so tako imenovani sprejemni izpiti, ki so po mnenju mnogih najspornejši način za presojo vpisa. Ko fakulteta za pogoj določi sprejemni izpit, ta večinoma predstavlja večinski delež za upoštevanje pri vpisu. Tukaj lahko za primer vzamemo Fakulteto za arhitekturo, kjer kot vpisni pogoj sprejemni izpit šteje kar 80 %, medtem ko preostalih 20 % (ki so v tem in tudi marsikaterem drugem primeru bolj kot ne simbolični) predstavlja splošni uspeh na maturi. Če gledamo splošno, zadeva deluje povsem logično – bodoči študent Fakultete za arhitekturo mora namreč imeti neka prirojena znanja oziroma talente. Povedano drugače, dejstvo je, da mora biti bodoči študent arhitekture nadarjen za risanje. Če bi ostalo pri tem, bi bilo vse lepo in prav, vendar se marsikdaj oziroma kar v večini primerov zadeva izvaja dokaj drugače. Profesorji, ki učijo na fakultetah, na katerih se za pogoj upošteva sprejemni izpit, pogosto razpisujejo razne plačljive delavnice/vaje ali kar koli podobnega, da bi bodoči študent bolje opravil sprejemni izpit. Tukaj pa se pojavi vprašanje, ali je to v skladu z moralo slovenskega visokošolskega prostora. Mnogi bodoči študenti si zaradi finančnega statusa v družini takih delavnic/vaj ne morejo privoščiti, zato imajo v tem primeru študenti, ki se udeležijo tovrstnih delavnic, dokaj veliko prednost pred tistimi, ki se jih niso udeležili. Morda prav zaradi teh delavnic bolje opravijo sprejemni izpit, kljub temu da so taki študenti morebiti manj nadarjeni kot tisti, ki si tovrstnih delavnic niso mogli privoščiti. Mogoče kdaj za zaprtimi vrati profesorji celo izdajo kakšen namig, kaj bodo sprejemni izpiti zahtevali, in tako ponudijo prednost študentom, ki se udeležijo delavnic. Možno je tudi, da profesorji študente, ki so se udeležili njihovih delavnic, na fakulteto nepravično sprejmejo le zaradi dobrega glasu teh delavnic. Tukaj je veliko odvisno od same fakultete in tega, kako si bo zagotavljala kakovostne študente, vendar je marsikdaj na žalost mnogo reči nepravičnih in končni produkt diplomantov fakultete zna biti slabši, vse to le zaradi boljšega finančnega prihodka njihovih profesorjev oziroma zaradi njihovega pohlepa. Mnogo stvari je moralno spornih in na tem področju bi moralo biti v prihodnosti storjenega marsikaj, predvsem v smislu izboljšav in večjega javnega nadzora nad vpisnimi pogoji fakultet, ki se poslužujejo tovrstnega načina vpisnih pogojev.

Na tem področju bi morali v prihodnje morali stremeti k marsikaterim izboljšavam, saj prav zaradi vpisnih pogojev že na začetku študija veliko študentov ostane brez želene izbire fakultete, velikokrat predvsem zaradi subjektivnih presoj nekaterih posameznikov. To področje bi moralo biti bolj na očeh javnosti, kar velja predvsem za sprejemne izpite. Moramo pa se zavedati dejstva, da tudi matura ni dolgoročna optimalna rešitev za vpisni pogoj, predvsem zaradi zahtevnosti posameznih srednjih šol (uspeh na maturi je v veliki meri odvisen tudi od splošnega uspeha dijaka v zaključnih letnikih srednje šole), zato bi lahko v prihodnosti začeli iskati neko povsem novo in predvsem naprednejšo rešitev za doseganje vpisnih pogojev. To velja tudi za slovenski visokošolski prostor na splošno, ki bi se moral že pred leti modernizirati in slediti spremembam v svetu. 

 

 

http://www.dostop.si/Slikevsebina/pisec.JPGDOSTOP.si

http://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGarhiv DOSTOP.si



Katera kombinacija je najoptimalnejša za izbiro bodočih študentov?

SO 18.11 14:30 1. Mariborski maraton pozitivne psihologije
SO 18.11 19:30 Balet Silfida
SO 18.11 20:30 Katalena
SO 18.11 21:00 Hollywood Rose
PO 20.11 18:15 Začetni tečaj tanga Maribor - nov vpis
Domača stran