ŠOUM |  Smic.si |  Študentska delovna brigada |  Fakulteta ŠOUM |  Problemani.si |  Litera |  Zavod PIP |  Zdrava Zabava |  KUD Študent |  ŠTUK |  KŠDDM |  BEST |  Dijaška skupnost Maribor |  Zavod za mladinsko popotništvo |  Šourock |  Solidarnostni sklad
Domov > Novice > LifeStyle > Ljudje – racionalna ali neumna bitja?

Ljudje – racionalna ali neumna bitja?

Psihološki pogledi na neumno početje ljudi

7.12.2017 10:18:39

Starejši gospod na trgu se je nezavesten zgrudil. Kljub množici ljudi na trgu mu ni nihče pomagal. Zakaj v takšnih situacijah ravnamo popolnoma neracionalno? Kako takšna in podobna ravnanja razlagajo psihologi?

Ljudje smo inteligentna bitja, ki naj bi se pametno odločala, mislila s svojo glavo ipd. Vse do trenutka, ko naša presoja zataji. Takrat se lahko vprašamo: »Ali smo res tako inteligentni, kot si mislimo?« Obstaja ogromno neracionalnih stvari, ki jih počnemo praktično vsi. Psihologi trdijo, da ni vse naša krivda.

Spodnjih 5 psiholoških eksperimentov razlaga naša neumna in neracionalna početja.

 

1.    Prilagajanje normam

Beseda normalen prihaja iz besede norma. Že iz tega lahko sklepamo, da jo bodo ljudje, ki želijo biti sprejeti kot »normalni«, prilagodili družbenim normam. Tudi če se na začetku z njimi ne strinjajo.

Večina ljudi bo ignorirala lastno presojo in se strinjala z mnenjem večine. Če poenostavimo – ljudje sprejmemo, da je 2+2=5, če večina ljudi tako trdi.

Kako se to kaže v vsakdanjem življenju? Nosimo oblačila, ki so trenutno najbolj moderna, čeprav nam takšen stil še pred meseci ni bil všeč. Takšnih primerov je ogromno. Normam se prilagodimo, ker začnemo verjeti, da je mnenje večine pravilno, ali preprosto zato ker ne želimo izstopati.

 

2.    Efekt napačnega splošnega mnenja

Ljudje ponavadi mislimo sami zase, da znamo dobro presojati karakterje drugih ljudi. Naše mišljenje, vrednote, navade se nam zdijo normalne in sklepamo, da drugi mislijo na enak način kot mi. S tistimi, ki ne mislijo enako, je vsekakor nekaj narobe.

Kadarkoli skupina ljudi deli naša mnenja, nam to da občutek, da vsi mislijo tako. Svoja prepričanja vidimo kot prepričanja večine.

 

3.    Halo efekt

Keats je napisal »lepota je resnica« in večina se s tem strinja. Kadar vidimo nekoga kot lepega, mu podzavestno takoj pripišemo pozitivne osebnostne lastnosti. Lepi ljudje so inteligentni, vredni zaupanja, prijazni ipd. Vsaj tako se nam zdi.

Pojav je znan kot halo efekt oz. napaka opazovanja in ga je prvič opisal psiholog Richard Nisbett v 70-ih.

 

4.    Kognitivna disonanca

Naša dejanja so odvisna od naših vrednot, občutij, mnenj. Vendar pride včasih do kognitivne disonance – nasprotja med tem kar mislimo in tem kar naredimo. Kadar je to neskladje preveliko, da bi ga ignorirali, ga poskušamo zmanjšati.

Kadar smo prisiljeni storiti nekaj, kar je v nasprotju z našim prepričanjem, začnejo naši možgani dejanje jemati kot bolj sprejemljivo. Torej spremenimo svoja stališča v namen zmanjševanja tega nasprotja.

 

5.    Bystander efekt

Ena izmed najbolj nenavadnih in groznih človeških lastnosti je, da stojimo in ne naredimo ničesar, kadar smo v množici in je nekdo v težavah. Velikokrat se zgodi, da nekomu nihče ne pomaga, čeprav je okoli ogromno ljudi.

Zakaj zmrznemo, namesto da bi pomagali? Številne študije so pokazale, da ljudje kadar smo sami v trenutku pomagamo človeku v stiski. Kadar smo v množici pa vsak čaka na nekoga drugega, da bo prevzel odgovornost. Dokler ni prepozno. To imenujemo Bystander efekt oz. efekt očividca.

 

 

http://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGDOSTOP.si / NKB

http://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGsplet (vir)



Ljudje sprejemamo veliko neracionalnih odločitev.

Domača stran