ŠOUM |  Smic.si |  Študentska delovna brigada |  Fakulteta ŠOUM |  Problemani.si |  Litera |  Zavod PIP |  Zdrava Zabava |  KUD Študent |  ŠTUK |  KŠDDM |  BEST |  Dijaška skupnost Maribor |  Zavod za mladinsko popotništvo |  Šourock |  Solidarnostni sklad
Domov > Novice > Kultura > Poletno branje #4

Poletno branje #4

Genitalni herpes ali vino

10.8.2018 10:21:43

Predstavljeni deli Me slišiš? ter Spovin delujeta povsem različni, a vseeno imata skupno točko. V obeh je tema osebno življenje. V enem Semeničeva združuje tri avtobiografska dela, v drugem pa Murgelijeva zajame miselni tok protagonista Tomislava.

 

ME SLIŠIŠ?Simona Semenič

Težko bi verjeli, da je Simona Semenič po primarni izobrazbi računovodkinja, a hkrati ena najbolj prepoznavnih slovenskih dramatičark, igralka in trikratna Grumova nagrajenka. V svojem delu Me slišiš? združuje vse avtobiografske podatke iz treh dram Jaz, žrtev (2007), Še me dej (2009) in Drugič (2014), ki so bile predloge za avtoričine solo performanse, v katerih je tudi sama prevzela glavno vlogo. Gre za izjemno kakovostna besedila in zgodbe, ki so bile zaigrane tudi v tujini.

Kar v njenih dramskih besedilih na začetku najbolj pade v oči, je pomanjkanje ločil. Požvižga se na pike, vejice in slovnična pravila, to svojo dejavnost pa duhovito argumentira tako: »Po svoji amaterski psihologizaciji bi rekla, da je to vsled mojih težav z avtoriteto, se pravi mojih težav s tistimi, ki držijo vajeti v rokah.«

Že v začetnih vrsticah prve drame pokaže svojo ranljivost, saj našteje vse bolezni, za katerimi trpi. Ena od njih je tudi epilepsija. Namesto da bi opisovala, kako težko je lahko epileptičnemu bolniku, se iz njih in sebe dela norca. Seveda tako prefinjeno šaljivo. Ona in njeni kolegi božjastniki seveda ne smejo za volan, zato si na čase priskrbijo kombi in profesionalnega voznika, namenoma brez ločil in slovničnih pravil pa piše tako: »peljemo se iz gorice v maribor ustavimo se na pumpi malo pred mariborom na čik pavzi in potem smo se hoteli naložit nazaj v kombi pa nam je vrglo šoferja po tleh božje in ga je metalo in metalo in metalo.«

Trpi tudi za genitalnim herpesom, mastitisom in uhajanjem urina. Za nameček si sama diagnosticira tudi SNKV (sindrom nespoštovanja krščanskih vrednot). Strah čuti do barskih stolčkov, saj jo je med epileptično epizodo večkrat vrglo z njega.

Sicer strastna kadilka in mama ne neha biti neusmiljeno duhovita tudi v drugi drami, v kateri se ukvarja s preizpraševanjem pojava incesta, prepovedane spolnosti. Tam prizna, da je tudi bodyartistka, čeprav ne uprizarja nikakršnih posegov v svoje telo, to so namesto nje naredile že bolezni, šaljivo pripomni.

V tretji drami med drugim piše tudi o tem, kako je nehala jesti izdelke iz pšenice, mleka, rdečega mesa in sladkorja, še kavi se je odrekla, nehati s kajenjem pa ji nikakor ni uspelo. Rdeča nit skozi celotno zgodbo so citati prijateljev ali drugih (znanih) ljudi. Ker pravi, da rada uporablja njihove besede, vsaki osebi, ki jo citira, pripiše pet evrov. Tako da nikomur ne ostane dolžna. Na koncu knjige dolgove sešteje in pride na 125 evrov. Še sama sebi naredi uslugo, ko se ji nekega dne v maju, leta 2014, končno uspe odvaditi od cigaret.

 

Spovin Anja Murgeli

Spovin je skovanka iz besed spomin in vino ter je v romanu predstavljena kot družabna igra, ki se jo igrata nema Arna in njen oče Tomislav, zasledimo pa jo lahko tudi v toku pripovedovanja, saj se bralcu zdi, da skozi zgodbo postopoma odpira kartice spomina – bolj kot se približuje koncu, več stvari se mu razkriva. Ob tem pa lahko tudi vidimo, da nosi močen pomen simbolika, saj avtorica večkrat uporabi simbol trte, boga Dioniza, vina in tujine.

Iz Tomijevih misli in travm razberemo širše dogajanje majhnega kraja na meji z Italijo. Postopoma se nam razkriva vedno več podatkov o prometni nesreči, v kateri je Arna onemela, njena mama pa umrla. Razkrijejo se nam pa tudi vzroki za sosedske odnose. Vidimo lahko negativen odnos do slovenske mentalitete, polne predsodkov, nestrpnosti. Kot odgovor temu je predstavljen motiv tujine, Italije in Francije. Vendar pa predstavljeni zaključki o ljudeh in načinu razmišljanja še zdaleč niso črno-beli. Na eni strani lahko vidimo maščevalne sosedske odnose, ki so se razvili zaradi starih družinskih zamer, nato pa se le te presežejo in na koncu zmaga solidarnost. Avtorica nas tako prisili tudi k razmisleku o morebitnih lastnih zamerah in odnosu do družbe.

Zgodba je zasnovana na individualni ravni, saj spremljamo miselni tok Tomislava. Vendar pa ta prehaja na kolektivno, ko razkriva težave, način razmišljanja in družinske zamere majhnega obmejnega kraja. Spremljamo kontrast med zasebnim življenjem Tomija in njegove petnajstletne hčere, ki jo od nesreče naprej šola doma, in odnosom z okolico, ko se more Arna vpisati v srednjo šolo in tako izstopiti iz varnega zavetja doma, s tem pa se začenja spreminjati tudi njun odnos. Pomembno vlogo v fabuli nosijo osebne travme, ki vplivajo na neprimerno vedenje upovedanih oseb.

Jezik romana je tekoč in je primeren za bolj ali manj zahtevne bralce. Zaradi postopnega razkrivanja podatkov in napete, že nekoliko detektivsko zasnovane zgodbe je knjigo zelo težko odložiti in odmisliti prebrano, saj v bralcu prebudi potrebo po premisleku o lastnem odnosu do okolice in ga postavi pred etične dileme.

 

Upamo, da smo ti vsaj malo priskočili na pomoč pri iskanju perfektnega poletnega branja. Uživaj na počitnicah!

Ostalo vsebino iz revije Spekter, januar 2018 lahko najdeš v spletni čitalnici.

 

 

http://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGSimona DIJAK, Ana LAH

http://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGKUD AAC Zrakogled, Založba Litera



Me slišiš? ter Spovin - super knjigi za poletno branje.

Domača stran