ŠOUM |  Smic.si |  Študentska delovna brigada |  Fakulteta ŠOUM |  Problemani.si |  Litera |  Zavod PIP |  Zdrava Zabava |  KUD Študent |  ŠTUK |  KŠDDM |  BEST |  Dijaška skupnost Maribor |  Zavod za mladinsko popotništvo |  Šourock |  Solidarnostni sklad
TRN V PETI

.

Sodelovne platforme kot ključni del kreativnih industrij in potencial za zagon gospodarstva

26.1.2016 9:21:57

Po naročilu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je junija lani nastala obsežna študija o potencialih coworkinga oziroma sodela v Sloveniji, v kateri so avtorji opozorili na nerazumevanje koncepta sodelo med slovenskimi odločevalci.

Coworking oziroma sodelo je namreč po mnenju soavtorjev študije in soustanoviteljev iniciative Slovenia Coworking Eve Matjaž in Luke Piškoriča ključni del kreativnih industrij, glede katerih pa Slovenija nima strategije.

Kreativne industrije so širši pojem od socialnega podjetništva in hkrati njegov glavni motor, pojasnjuje Piškorič. »Dandanes namreč ustvarjalci kreativnih industrij čutijo dolžnost, da ustvarjajo koristne stvari - delajo z ekološkimi materiali, pomagati lokalnemu gospodarstvu. Ta trend na polju kreativnih industrij ves čas obstaja.«

Matjaževa izpostavlja, da Slovenija nima zadovoljive, celostne strategije, zato vseskozi zgolj kopira prakse iz tujine. Podobno so po njenem mnenju storili s konceptom socialnega podjetništva, ki so ga nepravilno implementirali. »Namesto, da bi ga opredelili kot podjetništvo z družbenim učinkom, so ga prevedli v socialno podjetništvo ter ga hkrati v samem začetku povezali z ranljivimi skupinami, ne da bi razumeli, da so vsi ljudje lahko gonilo socialnega podjetja.«

»Po petih letih zelo neposrečene aplikacije se zato dogaja to, da se večina socialnih podjetij v Sloveniji ni osamosvojila in začela živeti avtonomno, temveč so še vedno vezana na državna sredstva. Začeli so ugotavljati tisto, kar je logično - da nimajo prave vsebine,« je kritična Matjaževa.

 

Ujetost v startup religijo

»'Pokažite nam zgodbe, dokazljive z medijskimi članki' - to je ujetost v to startup religijo, kjer se predvideva, da je nek startup uspel, če odpre svojo pisarno v San Franciscu,« meni Matjaževa.

Uspešne podjetniške zgodbe so po besedah Matjaževe zelo relativne. »Kar delamo mi, je to, da trajnostno vzpostavimo samostojnost nekoga, da bo lahko posloval naprej, kar je zame veliko bolj uspešna podjetniška zgodba.«

»V startup kulturi se ne dela, da se živi, ampak se živi, da se dela.«

Sodelovna kultura v sodelovnih prostorih je drugačna kot v inkubatorjih ali tehnoloških parkih, razlaga Matjaževa. »Kar mi gojimo, je ne tekmovalnost in skrivaštvo, ampak sodelovalni individualizem, ki spodbuja odprto in sodelovalno kulturo. Kot ključno valuto v coworking platformi poskušamo zgraditi zaupanje kot izmenjavo. Nekomu, ki mu zaupaš, pokažeš ideje, te predebatiraš in jih na ta način poskušaš razvijati naprej,« pravi Matjaževa. »Pri tem niso pomembni zgolj rezultat ter bilance, pomembno je tudi, kako si do tega rezultata prišel.«

Matjaževa izpostavlja, da ne pristajajo na težko kapitalistično gospodarsko logiko. Prepričani so, da je potrebno imeti pametno razmerje med delom in življenjem. »Le zmernost je pot, ki lahko vodi v trajnost, sicer bomo končali v izgorelosti,« je prepričana.

 

 

http://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGDOSTOP.si

http://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGSplet



Slovenski odločevalci denimo sodelo pogosto napačno uvrščajo med socialno podjetništvo.

Domača stran