Maloštevilnemu poslušalstvu kluba KMŠ je bilo že v samem začetku jasno o čem bo tekla beseda, saj so nas v tok predavanja pospremile slikovite fotografije pokrajin skozi katere trasa omenjenega relija poteka. Oba govornika sta smisel svojega življenja našla bodisi v tem tipu dirkaštva, bodisi v sami dirki Dakar. Navdušena, barvita pripoved o bistvu tega športa in celotni dirkalni karavani je pričala, da tekmovalnost pri tako zahtevni, če hočemo tudi »eksistencialni« dirki, ni pri vseh v ospredju. »Profesionalcev je na samem tekmovanju relativno malo. V vsaki disciplini mogoče 10. Ostali sodelujoči na dirki so bodisi dirkaški entuziasti v iskanju zahtevnejših preizkušenj bodisi tisti, ki jim je to všeč in si lahko to finančno privoščiju«, pripoveduje David Stropnik, sicer znan novinar in že desetkratni poročevalski udeleženec preizkušnje. Sodelovanje na dirki je ogromni finančni zalogaj: štartnina, prevoz na samo mesto, oprema, rezervni deli in ostalo so le nekateri elementi, ki jih že v sami osnovi za realno premagovanje etap slehernik krvavo potrebuje. Vse našteto zaokroža duhovna zrelost, moč in motivacija, ki niha med borbo za preživetje ter rezultatom na sami dirki. 

Foto: Peter Kavčič

»Priznajmo, smrt se na dirki vozi zraven – na vsakem motorju, avtu, tovornjaku – in čaka na trenutek padca koncentracije, ko si bo življenje privoščilo malo počitka.« 

Divjina Afrike, skozi katero se tekmovalci z nepredstavljivo hitrostjo podijo, je izjemno nevarna. V njej je skritih veliko pasti in preprek skozi oziroma preko katerih se neizkušen človek težko prebije. Nepredvidljive puščavske sipine, kamnite soteske Maroka, prostrane, minskih polj polne alžirske ravnice, prelazi Andov, grmičaste patagonske pampe so izredno neprijazni. Zahtevni klimatski prehodi ter orientacijska zahtevnost terjajo svoj davek. Tudi smrtne žrtve. Človeško telo in s tem psiho potiskajo v ekstreme. Posamezniki, ki se skozi to podajajo, premagujejo sami sebe. Tako v terencih, kamionih kakor tudi na motornih kolesih ter štirikolesnikih. Prevoziti je potrebno 9000 kilometrov najbolj nevarnih, ekstremno zahtevnih terenov na planetu. David Stropnik vseeno poudarja, da se dirko da z veliko mero izkušenosti in povezanostjo z naravo prestati. Živ.  Edini slovenski predstavnik v tekmovalnem delu ostaja Miran Stanovnik na motociklu.


Foto: Bor Dobrin

Včerajšnji govornik je svoje dolgoletne izkušnje na dirki opisal in fotografsko dokumentiral tudi v knjigi Reli Dakar –dirka na konec sveta ,doživetij in pameti. Predstavlja jo ne kot športni dogodek temveč kot avanturo, ki jo vsak doživi po svoje. Je preprosto realnost v katerega je vpet vsak udeleženec preizkušnje. Ta ima veliko zgodb, perspektiv in podob. Te je avtor, po listanju knjige sodeč, več kot pristno zaokrožil ter predstavil v njej. V knjigi je tudi veliko odličnih fotografij, ki jih je Stropnik spotoma zajel. Za konec sem izbrskal tudi nekaj njegovih citatov,  ki vam lahko približajo dakarske izkušnje. 

»Poklicni tovarniški vozniki morajo smrt vzeti v zakup in tvegati. Zato so plačani. Ne zanima jih cilj ampak rezultat, ne zanima jih območje, skozi katerega peljejo, temveč čas, v katerem ga prepeljejo. Nihče seveda ne pride sem umret.«


Foto: Marko Prijon

 Jakob ŠUSTER