Demoliranje Lenta!

Še dobro, da je šlo le za demoliranje z akordi, saj bi v nasprotnem primeru g.Rukavina in druščina festival Lent lahko zaključila že včeraj 8.7.2010 in mariborska raja bi ostala brez težko pričakovanega ognjemeta, ki naj bi bil celo najbolj popularna točka festivala…baje, da zato, ker spominja na orgazem.

Morda ognjemet res spominja na orgazem, vendar je večja verjetnost, da le-tega doživite ob dobri glasbi, kot pa ob glasnem pokanju in raznoraznih barvnih odtenkih na nebu. Če temu ne verjamete, pomeni, da včeraj 8.7.2010 niste stali pred Večerovim odrom ali pa si pod besedno zvezo Demolition Group prdstavljate gradbeno podjetje. Če ste na drugi del prejšnjega stavka odgovorili pritrdilno, vam ukazujem, da takoj izklopite cd predvajalnik v katerem je najnovejši album Lady GaGa in preberete naslednje vrstice.

Predigra se je včeraj začela s skupino Srečna Mladina, ki je s svojo različico »srečnega« rocka, ki me je na trenutke spomnil na »noise« dobro ogrevala občinstvo, ki se je že po starem pravilu šele počasi nabirala. Ko se je njihov nastop že prevesil v zadnjo tretjino je pod odrom bilo že veliko alternativnih glav, ki kljub prigovarjanju srečnih glasbenikov na odru niso hoteli migati z boki, pa saj glasba Srečne Mladine niti ni plesna, zato je publiki za statičnost bilo hitro oproščeno, vsaj iz moje strani. Kljub vsemu so bili dober uvod v rušilni rock starih in malo mlajših mačkov iz skupine Demolition Group.

Pod odrom je bilo že polno, celo čisto do ograje, ki loči publiko od odra in to je pri nas indikator, da se bo vsak čas na odru pojavila glavna skupina večera. V Sloveniji namreč iz neznanega razloga zavračamo podporo predskupinam, ki so jim takšni koncerti lahko tudi odskočna deska za nadaljno kariero, vendar brez prave podpore na ta preskok lahko kar pozabijo. Demolitioni seveda tega preskoka ne potrebujejo več, saj v Sloveniji veljajo že za kulten bend, ki je bil ustanovljen že davnega leta 1985, kot širitev in nadaljevanje dela njihove praskupine Gast'r'bajtr's, ki je bila ustanovljena leta 1983 in takrat bila prva skupina v vzhodni Evropi, ki je izdala LP album pri neodvisni založbi. Že takrat so koncertirali po centralni Evropi (Španija, Benelux, Nemčija, Avstrija, Italija, Madžarska in seveda Jugoslavija), kar je do takrat uspevalo le dvema drugima skupinama Laibach in Borghesia. Še vedno pa veljajo za edini slovenski bend, ki mu je uspelo igrati na SAN REMO Rock, čeprav so tam koncertirali že leta 1988.



Skupina takšnega kova si je ob prihodu na oder seveda zalužila bučen aplavz in podiranje temeljev brezosebne, dobičkonosno naravnane glasbe se je lahko začelo. Čeprav so fantje že dvakrat zaključili glasbeno kariero, prvič že leta 1993, smo bili njihovih vrnitev nazaj na sceno vedno veseli in ponosni, tokrat pa še toliko bolj, saj je bil pravi trenutek za ponovni zagon Demolition Group, ki se odziva na obdobje vsesplošno prijaznega, sladkega, veselega in brezkonfliktnega praznega popa, ki se je zažrl v vse zvrsti glasbe. Sami pravijo, da so težki časi primerni za težko glasbo in glede na trenutno stanje v naši državi se lahko vsi pomehkuženi pop baladneži zdaj res bojijo za svoje bančne račune, ker jih trenutno lahko reši le težkometalen, punkerski ali hardrockovski komad, ki pa ga tako ali tako niso sposobni spesniti. Zato pa so v tem toliko bolj izvirni Demolition Group, ki že od vsega začetka svojo mešanico rocka, jazza in punka bogatijo z zvoki saksofona. Res je, da so se v svoji dolgoletni karieri poigravali tudi z elektroniko, vendar že nekaj časa ostajajo zvesti trdim in težkim zvokom…zaradi težkih časov, seveda. Na njihovem nastopu pa ni manjkala niti balada Dež, ki so jo pred dvanajstimi leti napisali za film Temni Angeli Usode v katerem so tudi odigrali glavne vloge in kot prvi alternativni bend v Sloveniji k sodelovanju povabili pop divo Heleno Blagne. Tokrat je Dež moral Goran Šalamon na žalost odpeti sam, vendar še nisem izgubil upanja, da nas kljub vsemu presenetijo in po tolikih letih še enkrat skupaj v živo s Heleno odpojeta refren… »Naj pesem neba vsuje na najino se ljubezen, kot kaplje dežja sreče, ki padajodan na dan.« Morda tudi njej manjka medijskega blišča in je niti ne bi bilo težko prepričati. Ob glasnem prigovarjanju naj se še enkrat vrnejo na oder so Demolitioni to tudi storili in nam za lahko noč povedali še, kako je fajn, če Japonci delajo za nas.

Demolition group




  Matej REGENT      Ekipa DOSTOP.si