In res so bili samo utrinki, a to kakšni! Ne vem kdaj me je nazadnje kakšno predavanje tako navdušilo in pozitivno presenetilo, da mi je spodnja čeljust skoraj padla v naročje. Iz KMŠja sem odšla s trdnim prepričanjem, da si bom doma takoj rezervirala letalsko karto za Rio de Janeiro, Limo, La Paz ali za katerokoli drugo mesto in se odšla potepat in odkrivat nove dežele. Počutila bi se kot španski in portugalski konkvistadorji, ki so v deželo, kjer so častili Sonce, prinesli oziroma jim vsilili krščanstvo. Mešanica dveh ver, ki so prerasle v kulturo, se še danes čuti in vidi na vsakem koraku. Vseeno pa se zdi, da so inkovski kraji in dosežki bolj mistični in tako za turiste bolj privlačni. Ena najbolj znanih turističnih destinacij je vsekakor Machu Picchu, do katere pa vodi nešteto poti. Naš popotnik si je izbral športno rekreativni način in do 'Stare gore' potoval 3 dni. Vmes se je imel možnost kopati v naravnih termah, spoznati domačine, videti kako sušijo zrna kave, grizljal pražena kakavova zrna, pot pa se je končala z osvojitvijo 1761 stopnic, ki vodijo do z meglico obdanega skrivnostnega kraja.

Skrivnostno je tudi jezero Titikaka, najvišje ležeče jezero na svetu, umeščen med Ande. Tam so nekaj dni preživeli med domačini, ki so jih sprejeli v svoje domove na umetnih otočkih, narejenih iz trstik. Tja so se domačini prvotno zbežali pred evropskimi osvajalci. Klemena so poleg tega najbolj navdušili sončni vzhodi in zahodi ter malo za šalo, malo za res, WC z najlepšim razgledom.

V Boliviji sta se s kolegom preizkusila na adrenalinski Cesti smrti, ki je zadnja leta odprta le še za najpogumnejše turiste ter osvojila enega izmed šesttisočakov v tamkajšnjih Andih. Pot se je nadaljevala v porečju Amazonke, kjer zopet ni šlo brez adrenalina. Globoko v džungli so iskali anakonde, plavali s piranjami, jih lovili in nenazadnje pojedli za večerjo, vzpostavili bližnje odnose s krokodili in doživeli najhujšo masažo v svojem življenju. V Čilu je glavna znamenitost puščava Atakama, kjer je (nasprotno kot bi si predstavljali) marsikaj zanimivega za početi in videti. Od tam pa jih je pot zanesla še na veličastne Velikonočne otoke, ki so znani po svojih orjaških kipih glav, konjih in močnem magnetnem polju.

Potovanje se je zaključilo v Riu de Janeiru in sicer je Klemen za finiš pretekel še pol maraton, ki je ravno takrat potekal po ulicah tega brazilskega mesta, ki je mešanica Los Angelesa, Hong Konga in kakšnega evropskega mesta.

Seveda se je na poti zgodila še tisoč in ena stvar in vse so skrbno zapisane v popotniškem dnevniku. Če boste le imeli čas in priložnost poslušati to potopisno predavanje, pojdite! Poleg same zgodbe vas bodo očarali še prizori, ki jih je ujel fotografski objektiv in mogoče kdo izmed nas zbere dovolj poguma in še sam odide na pot. Na takšnem potovanju je res bistvena pot in ne cilj. 

 Katra KOZINC

 Katra KOZINC