: :: Vtisi

 

Jernej Španinger – brigadir:

Bilo je lepo sončno popoldne, ko smo se podali proti Radljam ob Dravi. Opremljeni z vsem možnim, polni delovnega elana in nestrpni od pričakovanj kje nas bo avtobus za deset dni pozabil. Tako smo si po namestitvi najprej uredili med-sosedske odnose, zakoličili meje med šotori in kot bi mignil je napočil trenutek, ko smo se naslednje jutro, tam proti sedmi uri pognali do glavnega šotora, se malo okrepčali ter vsaka skupina krenili na svoje delovišče. Tako je bilo v glavnem vsak dan ob pogledu na prve sončne žarke, jutranja rutina je bila v glavnem ista, le skupine pri skledi za čaj ob zajtrku so se iz dneva v dan rahlo spreminjale. Vsak dan smo se tako okoli treh popoldan vrnili v tabor, prepoteni od dela, z blatnimi čevlji, ampak sledilo je druženje!  Nemalokrat po kosilu je sledilo popotovanje proti Mexicu, nekatere je pot utrudila bolj druge manj odvisno od sedeža. Kljub lepemu vremenu smo se vsak popoldan družili v skupnem šotoru, bodisi si ob žogi, zraven vode, da stvari nebi bile monotone je (včasih) poskrbel obisk »vuka«. Spet eni so po njegovem odhodu bili bolj, nekateri spet manj prestrašeni, a vendar to ni pokvarilo vzdušja med nami. Vsak po svoje je tako dokazal, da zna poprijeti za lopato, grablje, sekiro in podobne reči ter s tem pripomogel k skupnemu uspehu. Lahko bi se reklo, da smo bili na dopustu, zraven naredili še nekaj koristnega in ob vsem tem sklenili nova prijateljstva.

Da zaokrožim z enim stavkom: Žal se ni možno opredelit tako na kratko, lahko pa ti predlagam nekaj, PRIDI IN PROBAJ!

 

Mateja Korent – brigadirka:

Letos sem šla prvič na brigado in ko sem se prijavila, nisem vedela kaj naj pričakujem. Šla sem sama, nikogar nisem poznala, zato sem na začetku bila malo v dvomih. A takoj, ko sem prišla v Maribor na zbirno mesto, so se vsi dvomi razblinili in mislim, da lahko rečem, da se je takrat začel najbolj nor (seveda v dobrem smislu) teden celega poletja. Top ekipa, vrhunska pripravljenost in še boljša družba, vse to je pripomoglo, da je brigada ena izmed mojih najboljših izkušenj. Če komu rečeš, da greš za deset dni delat in za to ne boš dobil plačila, povrhu vsega pa boš moral spati v šotoru, si gotovo misli, da si nor. A takšna izkušnja se ne more plačati z denarjem. Res, da smo delali vsak dan ne glede na vreme in počutje, ampak tudi zabavali smo se. Šli smo v vodni park in celo na strelišče. V vsakem primeru, bilo je super. Bila je moja prva brigada in upam, da ne zadnja. Navsezadnje, »sej pa te nismo lauženki!« ;) 

 

Urban Marhl – brigadir:

Že kot otroku mi je oče pripovedoval zgodbe in prigode iz njegovih delovnih brigad, ki se jih je udeleževal kot mladinec v času še obstoječe Jugoslavije. Zaradi teh zgodb, sem si vedno želel udeležiti ene od teh brigad. Ko sem izvedel, da študentska organizacija univerze v Mariboru organizira študentsko delovno brigado sem takoj postal zainteresiran. Dejstvo, da se je ravno to leto organizirala  brigada mojem v domačem kraju, pa je pripomoglo, da sem se zares odločil prijaviti. Prvi dan, takoj ko sem prišel do brigadirskega tabora sem bil navdušen, zagledal sem same nasmejane obraze in brigadirje polne energije. Na obrazu jim je pisalo, da so pripravljeni prostovoljno pomagati. Res je, da na brigado ne  greš na brezdelne počitnice, ampak greš z delom pomagati drugim ljudem, so zato včasih tudi malce napornejši trenutki. Vendar se vso to delo obrestuje, kajti skozi cel preostali dan se družiš in zabavaš s so brigadirji. Vodja brigade poskrbi za prosti čas, igrajo se razne športne in namizne igre. To leto je bila zelo popularna igra “Mexico”, ki se je igrala prav vsako prosto minuto, lahko bi rekli, da smo postali pravi mojstri v tej igri. Letošnjo brigado sem se udeležil namesto dopusta na morje, vendar nimam niti kančka obžalovanja, ker sem tako spoznal zelo veliko novih dobrih prijateljev, hkrati pa sem se za 9 dni oddahni od digitalnega sveta in vseh vsakdanjih problemov. Če povzamem občutke z moje prve študentske delovne brigade: imel sem se fenomenalno.

 

Jasmina Vočanec – brigadirka: 

Že v prvem letu svojega študija, sem se odločila in udeležila študentske delovne brigade, katera mi je prinesla eno zelo pozitivno izkušnjo, saj sem v desetih dneh, kolikor je brigada potekla spoznala veliko novih ljudi, sklenila nova prijateljstva, ter ob dobri družbi storila tudi nekaj koristnega dela za tamkajšnje občane. Vsak dan, ne glede na vreme ali je bil sonček ali dež smo naredili veliko in se ob tem zabavali. Imeli smo tudi družabne večere, kjer ni manjkalo dobre volje, smeha in pesmi ob spremljavi kitare ali harmonike. Pred odhodom domov pa smo seveda tudi vsi preživeli krst, ki smo v ŠDB sodelovali prvič. To so bile moje delovne počitnice, kjer se je dan začel in končal z špricarjem, ter dobro voljo :D

 

Barbara Arcet – brigadirka:

Za ŠDB sem izvedela od prijateljic, ki sta se je udeležili že dvakrat in kar nista mogli prehvaliti superskosti tega projekta. Ker za tistih 10 dni poletja nisem imela nobenih planov, sem se zanjo odločila še sama. Izpolnila sem spletno prijavo in čakala dan odhoda. Na sončni dopoldan sredi julija smo se zbrali pri Štuku. Stari brigadirji pa novi brigadirji pa potovalke pa nahrbtniki. Smo nabasali na avtobus prtljago in sebe in se odpeljali proti Novi Gorici. Lokovcu, natančneje. Začetna zadrega je bila bolj kratkotrajne sorte, študentje z veseljem do življenja, dela in kvalitetnih tekočin se pač hitro poštekajo. Na cilju so nas pričakali organizatorji. In krasen tabor. Dobra volja. Vuk. Štabni šotor. Diksiji. Improvizirano korito za umivanje zob. Še več dobre volje. Še več vuka. Navdušeni domačini, veseli pomoči mladih. Budnica ob sedmih in skupni zajtrk. Delovišča in novi izzivi. "Kaj je to? Ne znam..." "Ni problema! Ti pokažem!" Malica. Vuk. "Nazaj delat!" Degustacije pri domačinih. Kosilo. Zvečer harmonika. Kitara. Petje. Poskusi petja. Zjutraj pa spet budnica ob sedmih in skupni zajtrk. V desetih dneh smo se prepričali, da gre brez računalnika, da zna tudi študentarija poprijeti za delo in da še kako kljubujemo krizi vrednot. 

 

Jan Irgel– brigadir:

Sodeloval sem sedaj že na dveh Študentskih delovnih brigadah (Radeče 2013 in Čepovan 2014). Že dosti pove dejstvo, da nestrpno čakam na odprtje prijav za naslednjo. Povprečen študent si preprosto ne more predstavljati, kakšno veselje se lahko razvije samo zaradi zabijanja krampa v neizprosno kraško zemljo (beri sama skala), premetavanja hlodov in kopanja jarkov, švicanja na 35+ stopinjah ali tresenja ponoči od mrazu in vlage na 5+ stopinjah sredi poletja. Takšna pozitivna energija v takšnih okoliščinah se lahko razvije samo zaradi pravih ljudi na mestu, ki z enotnim ciljem in željo pomagati drugim stopijo skupaj, pozabijo na udobje vsakdana, zavihajo rokave in se userjejo od glave do pet. In to vse z nasmeškom na obrazu in hvaležnostjo v očeh. Vedno se najde tudi nekdo malo preveč »zategnenjen«, ni problema, za takšne je vedno pri roki hladen špricer, krvoločni Vuk in topel oprijem rame ob zvokih kitare in harmonike zvečer v štabnem šotoru. Če pa to ni dovolj razlogov za udeležbo, se lahko pa vedno gre na MetalCamp, samo tega moraš plačati!

 

Vlado Vučič (Wule) – brigadir:

Ne, ne piše se leto 1946 ali katerokoli drugo povojno obdobje, a udarniške brigadirske akcije so še vedno med nami. Za to je pred 16. leti poskrbela Študentska organizacija Univerze v Mariboru z odlično idejo o obuditvi brigadirskih akcij. Delovne skupine so bile/so organizirane na prostovoljni ravni, opravljajo pa javno dobra dela na demografsko ogroženih območjih. Takšen je bil in je namen mladinskih brigad in tako nekako (predvidevam) je nastala ideja o Študentski delovni brigadi.

Svojo brigadirsko pot sem pričel v Žužemberku. Takrat smo se s skupino prijateljev odločili, da se bomo čez poletje udeležili brigade. Nekako nismo vedeli, kaj pričakovati, slišali smo že pripovedi staršev in dedov o brigadah, vendar nihče od nas še ni sodeloval v podobni zadevi. Ob prihodu se mi je sprva vtisnil v spomin brigadirski kamp, sestavljen iz 20 ali več šotorov  z glavnim »štabnim« na čelu. Na splošno sem človek, ki se dobro počuti v naravi, sploh pa če se zraven še kampira. Dobil sem svoj šotor in avantura se je pričela. Sledile so formalnosti, kot so dodelitev v delovne skupine, določitev dežurstva, spoznavanje pravil, spoznavanje brigadirjev ipd.

Ura 7:00, v daljavi slišiš nek zvok, ki postopoma prihaja vedno bliže in bliže, naenkrat se odpre zadrga tvojega šotora in skozenj pogleda za pest velika trobenta, ki pa v naslednjem trenutku odda zvok hupe vlaka (vsaj tako se mi je zdelo tisti trenutek) in v hipu sem bil buden in nared za na delovišče. V tisti jutranji zmedi sem moral poiskati skupino, v katero sem bil dodeljen in že smo bili na poti proti delovišču. Dodeljen sem bil v skupino, ki je gradila cesto skozi gozd. Delo nam je šlo iz dneva v dan bolje od rok.

Ura 16:00 ali kakšna minuta čez. Ležanje na travi v kampu ali druženje v »štabnem« šotoru ob kozarcu »špricerja« po kosilu in po dveh dodatnih porcijah prijaznih kuharic, ni boljšega, v takšnem smislu se je nadaljevalo druženje do večera.

Tako nekako so potekali dnevi na brigadi v mojih očeh. Najlepši pa je bil prizor, ko smo si na koncu brigade ogledali vsa delovišča in videli, koliko lahko mladi naredijo/mo v pičli 10 dneh ob druženju z ljudmi, ki mislijo in delajo isto kot ti. 

To me je prepričalo, da sem se udeležil brigade še v Logarski dolini, Radečah in Čepovanu. Prepričan pa sem, da bom našel čas tudi v letu 2015. Le kam nas bo obrabljena delavska rokavica popeljala tokrat?

Se vidimo!

Aleš Žgajnar - brigadir:

Študentska delovna brigada pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) je za vsakega študenta svojevrstno doživetje. Po lanski izkušnji iz užemberka sem se odločil brigadirjem pridružiti tudi letos. Prve dni brigade, brigadirski avtobus, nagovore, spoznavanje novih obrazov sem letos na žalost  zamudil, vendar pa izkušnja ni bila nič manj pustolovska kot lani. Prihajajoč iz Prlekije, sem se bil primoran predramiti ob pol petih zjutraj, spakirati delovna oblačila, spalno vrečo in cel kup drugih sredstev proti mrazu. Vlak me je, z vmesnim prestopanjem na avtobus, popeljal do Celja, kjer sem v Baru Fajer spil še zadnjo postreženo kavo tisti teden in se z vso opremo vred skobacal na avtobus proti Lučam. Prijazni šofer, Radio Veseljak, ustavljanje za stranišče in nakup sendvičev ter pomoč onemoglim potnikom pri sestopu z avtobusa so pričali, da na tem področju življenje poteka nekoliko drugače kot v mestnih središčih. V Lučah me je pričakala Špela, vodja brigade, in me peljala v brigadirski tabo . Pričakali so me lanski znani obrazi in obilica novih, svežih, nekrščenih brigadirjev. V sproščenem vzdušju sem se karseda udobno namestil v šotor in se prepustil občutku ŠDB. Taisti občutek sem v polni meri zaužil naslednje jutro. Budnica ob sedmih oziroma pet minut prej. Zvoke brigadirskega budniškega trobila sta namreč zamenjala dva rigajoča osla, ki sta v družbi nekaj konjev prebivala lučaj stran od šotorišča. Po takšnem prebujanju vodje skupin niso porabili dosti energije za spodbujanje brigadirjev k hranjenju, umivanju in preoblačenju v delovna oblačila. Po obisku diksija, improvizirane pomivalne linije in štabnega šotora s kontinentalnim zajtrkom smo hitro smuknili v ibercuge in delovne čevlje. Na deloviščih smo bili po večini že kojci po osmi uri, zapuščali pa smo jih okrog treh, nekateri pa kar v poznih večernih urah. Domačini so namreč v prenekaterem primeru pokazali izjemno gostoljubje in se z nami ob delu bratili tudi popoldan. Zvečer smo se brigadirji zbrali v skupnem šotoru, izmenjali dnevne vt se, gostili domačine in druge obiskovalce in se družno spopadali z vukom in njegovimi večjimi, a šibkejšimi sorodniki. ;)  

 

 Marko - domačin:

Študentska delovna brigada je prinesla v prostor Logarske doline več pozitivnih učinkov. Prvi in na izgled najvidnejši je konkretna pomoč pri infrastrukturnih delih, ki so bila zelo dobro opravljena. Drugi je socialni vidik, saj je brigada prinesla v svojem času dinamiko v prostor in nova poznanstva. Tretji vidik pa je, da je način delovanja, kot ga ima brigada strukturiranega, pozitiven tudi za domačine, saj je konkretna potrditev, da se s sodelovanjem, skupnim delom in slogo lahko opravi veliko dela. Vsekakor je brigada uspela, tako za sam prostor Logarske doline, kot verjamem tudi za udeležence in organizatorje. Študentska brigada je izpolnila pričakovanja domačinov.

 

 

 Danijel- brigadir:

Letošnja Študentska delovna brigada je zame bila ena velika izkušnja. In to izkušnja z veliko pozitivnimi in zanimivimi dogodivščinami ter izzivi, ki sem jih doživel na delovišču ali med popoldanskim oz. večernim druženjem z brigadirji. Obenem pa mi je brigada predstavljala neko vrsto sprostitve in "odklopa" od prenatrpanega vsakdana v obliki aktivnih počitnic. Sklenil sem tudi veliko novih prijateljstev, stare prijateljske vezi pa smo še okrepili. Vsak dan je bil nekaj posebnega, zato mi je 14. Študentska delovna brigada in Logarska dolina ostala v lepem spominu.

Prijateljstev, ki jih skleneš na Študentski delovni brigadi, nikoli ne pozabiš. Kakor tudi ne pripetljajev in dogodivščin, ki jih je vsak dan ogromno in vsaka je nekaj posebnega. Izkušnje, ki jih dobiš na deloviščih ti lahko koristijo kjerkoli, posebej pomemben pa je tisti občutek, ko veš da si s svojim trudom in delom nekomu pomagal.

 

 

 Mateja - brigadirka:

 

Študentsko delovno brigado bi vpeljala kar kot »obvezo« vsakega študenta. Pa ne zato, ker je tam preprosto super, temveč ker študentje predstavljamo v družbi bodoči visokoizobražen kader, zato menim, da je prav, da vidimo svet okrog sebe z različnih strani. Mislim, da medgeneracijska pomoč in humanitarnost med mladimi počasi umira, saj se mi prevečkrat zazdi, da nekateri mladi posegajo še zgolj po stvareh, od katerih imajo tudi finančno korist. Vsakemu študentu bi tako svetovala, naj se resnično vsaj enkrat udeleži študentske delovne brigade, in prepričana sem, da se bo v prihodnjih letih tja vračal z veseljem.
 

 

 


Andej Kocman, župan Kozjega

Ko smo se podali s prijatelji na Bohor smo naleteli na prijetne sledi vašega dela leta 2004. Prejmite lepe pozdrave iz občine Kozje, kjer se radi spominjamo vseh vas in vaših zaslug, da so naši kraji še lepši.


 

Dejan S. - brigadir Dejan S. - brigadir:
 

1. Na kratko opiši kakšno je tvoje mnenje o prostovoljnem projektu Študentska delovna brigada?

Zelo dober projekt, ker mislim, da je tega v Sloveniji vse manj, še posebej med mladimi. In tudi pri ostali populaciji prinese dobro ime.

2. Zakaj si se prijavil/a?

Ker me je zanimal sam potek projekta in ker sem od drugih slišal, da je delo in zabava res super paket. Poleg tega pa mi je takšna situacija blizu, saj pri raznih pripravah in delu na podeželju združujemo prav to. Pa seveda glavna stvar, da se družiš s prijatelji n spoznaš druge.

3. Če misliš, da je ŠDB dober projekt napiši vsaj 3 razloge zakaj (zakaj bi prijatelju priporočil, da se udeleži ŠDB):)

Odlična kombinacija dela in zabave. Ponosen na to, da si del prostovoljstva.

4. Če imaš domišljijo in čas bi zelo cenili, da napišeš kakšen utrinek, anekdoto iz brigade.

Bi kaj napisal, a bi potem ta mail bil dog 500 metrov;)


Matej T. - brigadir Matej T. - brigadir:

1. Na kratko opiši kakšno je tvoje mnenje o prostovoljnem projektu Študentska delovna brigada?

ŠDB kot celotna zamisel je odličen relikt nekdanje države. S tem se spet kaže nekakšna povezanost med generacijami, po domače povedano "bratstvo in edinstvo". Sedaj pa še prevedeno v moderen sleng: Zakaj ne bi pomagali ljudem, če mamo cajt, voljo pa veselje!

2. Zakaj si se prijavil/a?

Prijavil sem se iz čiste želje po druženju s somislečimi brigadirkami in brigadirji ter pomoči potrebnim ljudem in okoljem, ki ga vsako leto na novo izberemo.

3. Če misliš, da je ŠDB dober projekt napiši vsaj 3 razloge zakaj (zakaj bi prijatelju priporočil, da se udeleži ŠDB):)

- druženje z vrstniki
- zadovoljstvo ob koncu delavnega dne in iskrica v očeh ljudi, ki si jim pomagal
- osebno zadovoljstvo storiti kaj koristnega

4. Če imaš domišljijo in čas bi zelo cenili, da napišeš kakšen utrinek, anekdoto iz brigade.

Hmmm...tuširanje zna biti zanimivo, sploh če ni sonca, ki bi ogrelo vodo :) Druženja po napornem delavnem dnevu, večerne zabave, športno udejstvovanje z domačini, specialitete lokalnih pivnic, vinskih kleti in žganjarn :)

 

Igor J. - brigadir Igor J. - brigadir:

1. Na kratko opiši kakšno je tvoje mnenje o prostovoljnem projektu Študentska delovna brigada?

ŠDB je super zadeva, gre za nepozabno druženje študentov, pridobiš si veliko novih izkušenj,...

2. Zakaj si se prijavil/a?

Treba je probat vedno nek nov izziv v življenju, pa tudi ker sem slišal da je bilo vedno zakonsko.

3. Če misliš, da je ŠDB dober projekt napiši vsaj 3 razloge zakaj (zakaj bi prijatelju priporočil, da se udeleži ŠDB):)

- nepozabno doživetje
- spoznavanje Slovenije in ljudi
- nekaj novega, dobrodošla sprememba poleti

4. Če imaš domišljijo in čas bi zelo cenili, da napišeš kakšen utrinek, anekdoto iz brigade. 

Takle mamo, pa take fore :)



Gregor M. - brigadir Gregor M. - brigadir:

1. Na kratko opiši kakšno je tvoje mnenje o prostovoljnem projektu Študentska delovna brigada?

Študentska delovna brigada, se mi zdi zelo dober projekt pomoči na območjih, kjer potrebujejo pomoč prostovoljcev, za urejanje okolice. Študentje tako aktivno in koristno ob druženju in zabavi preživijo en del počitnic. Na ŠDB si pridobiš nova prijateljstva in izkušnje.

2. Zakaj si se prijavil/a?

Na brigado sem se prijavil po predlogu prijatelja, ki mi je predstavil ŠDB. Zadeva se mi je zdela zanimiva, zato sem se prijavil.

3. Če misliš, da je ŠDB dober projekt napiši vsaj 3 razloge zakaj (zakaj bi prijatelju priporočil, da se udeleži ŠDB):)

Druženje s študenti in pridobivanje novih prijateljstev, aktivno preživete počitnice ob opravljanju koristnih del, spoznavanje življenja in dela ljudi na področju, kjer se odvija ŠDB.



Jure T. - brigadir Jure T. - brigadir:

1. Na kratko opiši kakšno je tvoje mnenje o prostovoljnem projektu Študentska delovna brigada?

Menim da je študenska delovna brigada zelo perspektivn in družbenokoristen projekt!

2. Zakaj si se prijavil/a?

Prijavil sem se ker mi je znanec pritrdil da je v tem projektu našel smisel in uveljavitev samopodobe, ki jo je poprej zaman iskal v alkoholu ter brezpomenskem seksu!

3. Če misliš, da je ŠDB dober projekt napiši vsaj 3 razloge zakaj (zakaj bi prijatelju priporočil, da se udeleži ŠDB):)

Projekt je koristen:
1. krepi medsebojne odnose med ljudi (tako med študenti kod domaččini )
2. spoznaš kraje za katere nebi drugače nikoli vedel da je pivo 1.5
3. Bodimo iskreni 10 dni all inkluziv hrana in pijača

4. Če imaš domišljijo in čas bi zelo cenili, da napišeš kakšen utrinek, anekdoto iz brigade.

Sedel sm pod smrekco in bil sem vesel
najlepšo na vasi v kanguju preklel
sedel sm pod smrekco ko rekla mi je
u pizdu matrno js zgubla sm se!!!!
(pa da nebo kdo kj zameru :P )



Ana S. - brigadirka Ana S. - brigadirka:. Na kratko opiši kakšno je tvoje mnenje o prostovoljnem projektu Študentska delovna brigada?

Mislim, da je DŠB zelo pozitivno zastavljen projekt, saj združuje prostovoljno delo v naravi in druženje razposajene mladine, ki rada preživlja čas skupaj na konstruktiven način:) Všeč mi je ideja projekta, saj povezuje mladem ki se udeležijo brigade in domačine, v bližini katerih se DŠB odvija. 2. Zakaj si se prijavil/a

Ker sem od prijateljev slišala, da je to fino in da bi mi bilo všeč:)isliš, da je ŠDB dober projekt napiši vsaj 3 razloge zakaj (zakaj bi prijatelju priporočil, da se udeleži ŠDB):)

- preživljanje prostega časa v naravi,
- druženje z vrstniki,
- pomoč domačinom pri urejanju okolice.



Jernej Ž. - brigadir Jernej Ž. - brigadir: Na kratko opiši kakšno je tvoje mnenje o prostovoljnem projektu Študentska delovna brigada?

Moje mnenje  o ŠDB je pozitivno, super, BP... Vse je vredu, samo vreme ga včasih zagode, da je mokro al pa mrzlo. No takrat se pa dela kaj drugega.

2. Zakaj si se prijavil/a?

Zakaj pa ne? Novi kraji, novi ljudje, stara družba (delno), možgani na off, fitnes narava, nič telefonov, avtomobilov, gneče...

3. Če misliš, da je ŠDB dober projekt napiši vsaj 3 razloge zakaj (zakaj bi prijatelju priporočil, da se udeleži ŠDB):)

Sem mu že, no sva se skupaj odločila, pa še kr vztrajava ;)

Kaj bi mu rekel: "Ej jaz grem, daj pridi!" Iste razloge zaradi katerih sem jaz šel: novi kraji, novi ljudje, stara družba(delno), možgani na off, fitnes narava, nič telefonov, avtomobilov, gneče...

4. Če imaš domišljijo in čas bi zelo cenili, da napišeš kakšen utrinek, anekdoto iz brigade.

Utrinki z brigad(e):

- Ladalada li, mlinček na vodi, po ribniku s čolnom, sv. Ema, čiščenje podstrešja, himna, skupinsko petje ob delu, v avtu... - kjerkoli,

- Krave, električni pastir, Nitro purike, forma viva, Voranc!, Lasha tumbai - TANZEN!!!, odbojka - tekma, Marjan!, 

- Ne ti meni kar tako... drevo, morje, toplo, tramontana, leteči šotori, stolp, pogreb, tartufi, ploha sredi vročine, črnilo :D, 

- morje megle, kiparjenje z motorko, tolmun, taborni ogenj, mrzli tuši, mrzlo, izgubljeni v temi sredi hoste, bohorski špricer,

- Žaba (pes, lepi črni), konjski obadi, ognjemet, ki ga nisem videl zaradi vuka, ročna žaga, Ivo na karaokah + after karaoke, 



Ivo K. - brigadir Ivo K. - brigadir:

1. Na kratko opiši kakšno je tvoje mnenje o prostovoljnem projektu Študentska delovna brigada?

Poceni počitnice, odlična družba, odlična hrana, odlična zabava, čist nič drugega!!!

2. Zakaj si se prijavil/a?

Zaradi dobrih izkušenj, grem že 5-ič, al 6-ič, saj ne vem...

3. Če misliš, da je ŠDB dober projekt napiši vsaj 3 razloge zakaj (zakaj bi prijatelju priporočil, da se udeleži ŠDB):)

Razvijanje socialnega čuta, socializiranje s podobno mislečimi in spoznavanje pristne Slovenije, brez turistov ...

4. Če imaš domišljijo in čas bi zelo cenili, da napišeš kakšen utrinek, anekdoto iz brigade.

Spomnim se Zokijevega klesanja stopnic v živo skalo, pa čeprav smo imeli možnost zaobit to varianto z enostavnim kopanjem zemlje meter višje.



Janja K. - brigadirka Janja K. - brigadirka:

1. Na kratko opiši kakšno je tvoje mnenje o prostovoljnem projektu Študentska delovna brigada?

Na projekt ŠDB gledam zelo pozitivno. Ima vse, kar dober prostovoljen projekt potrebuje: dobre ljudi, efektivnost našega dela, ogromno smeha, zabave, druženja ter samozadovoljstva. Zelo pa mi je tudi všeč, da se projekt vsako leto odvija na drugem geografsko ogroženem področju Slovenije. 

2. Zakaj si se prijavil/a?

Da sem se udeležila prve delovne brigade so krive moje prijateljice in kasneje moja radovednost ter želja po spoznavanju nečesa novega. Ostale tri prijave na brigado, so samoumevne.

3. Če misliš, da je ŠDB dober projekt napiši vsaj 3 razloge zakaj (zakaj bi prijatelju priporočil, da se udeleži ŠDB):)

- 10 nepozabnih dni, ob dobri družbi
- ustvarjanje novih prijateljskih vezi
- smeh, zabava, druženje
- pomoč krajanom in njihovo zadovoljstvo

4. Če imaš domišljijo in čas bi zelo cenili, da napišeš kakšen utrinek, anekdoto iz brigade.

What happens there, stays there! Sorry ;)

Dragana L. - brigadirka Dragana L. - brigadirka:

1. Na kratko opiši kakšno je tvoje mnenje o prostovoljnem projektu Študentska delovna brigada?

Na kratko, super je! =D 

2. Zakaj si se prijavil/a?

Ker mi je bilo dolgčas; ker rada pomagam drugim; ker sem hotela pobegniti od vsakdanjega življenja; ker imam rada izzive.

3. Če misliš, da je ŠDB dober projekt napiši vsaj 3 razloge zakaj (zakaj bi prijatelju priporočil, da se udeleži ŠDB):)

- spoznavaš odbite ljudi, ki so pripravljeni zastonj pomagati, pa tudi spoznavaš kraje in domačine v različnih koncih Slovenije;
- mlademu človeku pomaga spoznati, da na svetu nista vse denar in lastnina; da tudi nesebična dejanja veliko pomenijo;
- ker po napornem delu vedno sledi dobra zabava; =D

4. Če imaš domišljijo in čas bi zelo cenili, da napišeš kakšen utrinek, anekdoto iz brigade.

Prigod je bilo kar dosti ... Hecno je bilo, da mi je en tip izpovedal svojo ljubezen, medtem ko sem bila zabubljena v pranje ogromnega kupa umazane posode od kosila. Pa drugič v življenju me je videl. Potem pa naj moške jemljemo resno. ;)

Urška B. - brigadirka Urška B. - brigadirka:
 

najprej.... brigada je zakon :)

1. Na kratko opiši kakšno je tvoje mnenje o prostovoljnem projektu Študentska delovna brigada?

Že prostovoljstvo je pozitivnega značaja... študentska delavna brigada je dogodek, kjer študent lahko nekomu priskoči na pomoč, vendar tudi sam doživi nepozaben teden v dobri družbi, v naravi... kjer se prijetno združi s koristnim... priporočam... 10 dni žurke:)

2. Zakaj si se prijavil/a?

Prijavila sem se na priporočilo kolegov... vsekakor sem doživela vedno znova prijetnih deset dni, nekje v naravi, s prijetno in zabavno družbo, nove ljudi spoznala, pa še nekaj družbeno koristnega sem naredila...

3. Če misliš, da je ŠDB dober projekt napiši vsaj 3 razloge zakaj (zakaj bi prijatelju priporočil, da se udeleži ŠDB):)

- teden dni preživiš brezskrbno nekje v naravi (podeželju)...
- veliko zabave... 
- zastonj je... 
- spoznaš nove ljudi in nove kraje
(Slovenija ima veliko "luštnih" kotičkov, katerih velikokrat ne poznamo)

4. Če imaš domišljijo in čas bi zelo cenili, da napišeš kakšen utrinek, anekdoto iz brigade.

... to ni kar tako.... drevo :)
Barvanje ograj včasih ni tako dolgočasno kot sprva misliš...ko nitro zagrabi je pune smeha;)

Vida Škvor:

POMOČ  V ROBIDIŠČU

Skupina študentov je pomagala na Robidišču v času, ko je nudila pomoč v Logu pod Mangartom in po potresu v Bovcu.

Teden dni  je okoli 10 študentov bivalo na Robidišču, pri družini Škvor, ki jim je nudila stanovanje in hrano. Študenti so pomagali starejšim, Rudiju Cencič pri reševanju hleva in živine. Pri Cencič Dolfu so iz stare stavbe odvažali gradbeni material. Urejali so tudi dve stavbi, ki sta spomeniško zaščiteni. Delno so počistili staro ulico, landrono. Ti mladi so bili do ljudi zelo pozorni in izredno skromni. Vse so delali z visokim socialnim čutom.

Ljudje se jih toplo spominjajo, posebaj Rudi, ki so mu očistili hlev.

Vsem se iskreno še enkrat zahvaljujemo in jih vabimo na obisk v Posočje in na Robidišče.


Anton Zakrajšek - Župan Občine Velike Lašče:


Študentska brigada je delovala na celotnem področju občine (barvanje ograj na mostovih, urejanje okolice pri domu veteranov v Krvavi peči). Ljudje, ki so živeli na isti lokaciji, kot so bili nastanjeni študenti, so bili zelo zadovoljni, saj so bili le ti zelo dobro organizirani in so se lepo vključili v okolico. Delo, ki so ga opravili študenti, je bilo kvalitetno izvedeno in je občini omogočilo, da je določene stvari naredila prej kot sicer. Zaradi tega Občina Velike Lašče pozdravlja takšne akcije in Vam želi še naprej uspešno delovanje na področju Slovenije.



Miro Kocjančič - Predsednik KS Gradin:

Naše območje je dokaj veliko, oddaljeno od mestnega središča dobrih 30 km in več, a z nizkim številom prebivalstva. Pred leti se je namreč veliko ljudi izselilo v večja mesta zaradi zaposlitve. Starejši ljudje so ostali na svojih domačijah, vendar ne zmorejo več opravljati del kot so nekoč. Tako je precej kmetijskih površin ostalo neobdelanih in tudi dostopi do njih so postali neprehodni. 

Prav prijetno presenečeni  pa smo bili ob novici, da želi vaša Študentska organizacija v obliki delovnih akcij priskočiti na pomoč  našemu demografsko ogroženemu območju. 

Z požrtvovalnim delom  so vaše  brigadirke in brigadirji  urejali okolico vasi in zaselkov, očistili nekatera vodna zajetja in več zaraščenih poljskih poti. Najpomembnejša pa je bila ureditev dveh poljskih poti do poljedelske doline Malinska, v kateri so odlični pogoji za poljedelstvo.

Poleg tega so v Hrvojih uredili vaško jedro in okolico vodnjaka, v Topolovcu in Sv. Simonu so uredili okolico kapelice in samo pokopališče, do katerega so speljali še električni kabel.

Med samo akcijo so brigadirji pomagali tudi starejšim krajanom, invalidom  pri izboljšanju  njihovih bivalnih pogojev (čiščenje dvorišč, barvanje ograje, vrat in oken). Poskrbeli si tudi za pripravo drv za zimo. 

V času akcij je bilo udeležencem omogočeno bivanje v krajevni skupnosti, kar je še dodatno prispevalo k oživitvi naselja.

Ob koncu  posamezne akcije je bila sklicana tudi tiskovna konferenca, na katero so bili vabljeni predstavniki Mestne občine Koper, krajevnih skupnosti v Mestni občini Koper, političnih strank in  mediji ter krajani. In prav teh konferenc se je udeležilo tudi nekaj poslancev v takratnem državnem zboru, ki so na tak preprost način spoznali problematiko naših krajev. Preko medijev pa smo postali bolj prepoznavni v celotnem slovenskem prostoru.

Po konferenci pa smo nadaljevali s kulturnim programom in skupnim druženjem. 

Pri izvedbi brigad (šotori, hrana, …) so pomagale razne institucije kot so Javni zavod za zaščito in reševanje MB, Veterani vojne za Slovenijo, Slovenska vojska, Mestna občina Koper in s strokovno pomočjo Zavod za varstvo narave iz Pirana. 

Krajani smo s prostovoljnim delom vaših študentov bili izredno zadovoljni, saj so bile akcije opravljene nad pričakovanji. V zahvalo za vaše vloženo delo  in trud  vaših brigadirk in brigadirjev  je krajevna skupnost  Gradin  ob krajevnem prazniku v letu 2006 podelila priznanje Študentski organizaciji  Maribor.

Prav posebno se moramo zahvaliti vsaj nekaterim  glavnim nosilcem teh akcij, in sicer Zoranu Kačičniku, Zdenku Škrabanu, Robiju Pritržniku in Andreju Prevolniku. 

Krajevna skupnost Gradin se ob koncu še enkrat v svojem imenu in imenu vseh krajanov zahvaljuje za vaše opravljeno delo, obenem pa predlaga, da bi se  to nadaljevalo tudi v prihodnje.