Naša digitalna življenja ponujajo edinstven vpogled v našo psiho.
Ne gre zanikati, da številne raziskave nakazujejo na povezavo družbenih omrežij in duševnih težav. Kaj pa, če bi lahko ista omrežja uporabili za zgodnjo diagnozo depresije?
Da so lahko družbena omrežja dober pokazatelj našega duševnega stanja, ni nič novega. Že filter, ki ga uporabimo na Instagramu, je lahko pokazatelj depresije. Nedavno pa so preiskovalci računalniške znanosti na pensilvanski univerzi Stony Brook razvili še algoritem, ki lahko na podlagi analize našega jezika na Facebooku ugotovi, ali trpimo za depresijo.
Pravilnost algoritma že primerljiva z medicinskimi diagnozami
»Kar ljudje zapišejo na družbenih omrežjih in spletu, zajema vidik njihovega življenja, ki je v medicini in raziskovanju sicer težko dostopen,« je ob objavi študije povedal eden izmed njenih avtorjev, H. Andrew Schwartz. Verjame, da se lahko psihoanalitika veliko nauči iz načina, kako se ljudje izražamo v naših digitalnih življenjih.
Schwartz je skupaj s sodelavci osnoval algoritem na podlagi več kot 500 tisoč Facebook objav, med katerimi so nekatere pripadale posameznikom z depresijo. Izluščili so najpogostejše besede in fraze, poimenovane kar indikatorji depresije, in jih razdelili v 200 tem, nato pa primerjali pogostost rabe med skupino ljudi z depresijo in novimi skupinami. Da bi preverili učinkovitost razvitega algoritma še v praksi, so analizirali Facebook statuse okoli 683 prebivalcev nekega mesta, 114 katerih je bilo potrjeno depresivnih. Algoritem jih je uspešno prepoznal – pravilnost njegovih diagnoz je bila celo primerljiva s pravilnostjo medicinskih.
Na depresijo kažejo besede, povezane z žalostjo in prvoosebni zaimki
Raziskava je razkrila, da so besedni indikatorji depresije največkrat pomensko povezani s čustvi, razmišljanjem in medsebojnimi odnosi, tematsko pa pogosto z osamljenostjo in žalostjo. Pretekle raziskave so pokazale tudi, da ljudje z depresijo pogosteje uporabljajo prvoosebne zaimke (jaz, moje, meni), prav tako so bili ljudje, ki so jih sčasoma še uradno diagnosticirali kot depresivne, nagnjeni k daljšim objavam kot duševno zdravi.
Z uporabo družbenih omrežij bi tako lahko začeli prepoznavati depresijo do 3 mesece pred uradno zdravstveno diagnozo. Avtorji raziskave upajo, da bodo algoritmi podobni njihovim v bližnji prihodnosti lahko implementirani v digitalna okolja – seveda pa bo pred tem potrebno nasloviti tudi vprašanje, ali sploh želimo, da družbena omrežja nadzorujejo naše duševno zdravje.
DOSTOP.si / 
splet (
