Delam, torej sem: kako se upreti epidemiji toksične produktivnosti
Dragi avtomobili, polni računi in dvignjene noge na plaži na enem izmed tihooceanskih arhipelagov … Mmm, takrat bom resnično izpolnjen. Zvita ironija hrepenenja po užitku in hkratnega zavedanja, da bomo resnično srečo in zadovoljstvo dosegli le z nenehnim naporom, je pod pretvezo produktivnosti diskretno zamaskirana v vsakdan naše generacije.

Nešteti guruji nas na dnevni bazi skozi stekleni ekran mamijo s svojim luksuznim življenjskim stilom, obljubljajo materialne dobrine in za vrtoglavo ceno tudi ponujajo edini pravi načrt, ki bi nas naj pripeljal do želene točke nepredstavljivega zadovoljstva. Pri tem predvsem ciljajo na dovzetne študente, ki se poskušamo uveljaviti v prehodnem obdobju svojega življenja.

Toksična produktivnost je fenomen modernega sveta, pri katerem ima človek nepotešljivo potrebo po tem, da je produktiven, da ne zapravlja časa in da dela, čeprav le zavoljo tega, da dela. Ob tem pogosto zanemarja svoje blagostanje; stres, neprespanost in nezadovoljstvo pa počasi prodirajo v globino že tako načete duše. Problematika je postala posebej nevzdržna v veku družbenih omrežij, v katerem smo nadobudni študenti dnevno bombardirani z uspehi vrstnikov, ki v nas vzbujajo občutek, da naredimo premalo in da smo posledično v zaostanku.
Sem tudi jaz podlegel?
Nezdrav odnos do dela, ki je tako rekoč v simbiozi s toksično produktivnostjo, lahko negativno vpliva tudi na zdravje, zato je ključno, da prepoznamo opozorilne znake. Spodaj so trije, ki jih navaja Harvard Health:
1. Lažen občutek nujnosti
Če se počutite, kot da zmeraj hitite in nimate niti enega samega trenutka, da bi posedeli sami s svojimi mislimi v brezdelju, smatrajte to kot alarm – vaše telo je podvrženo stresu.
2. Nezmožnost sprostitve
Kljub temu da si vzamete čas zase, se ne morete resnično sprostiti; medtem ko telo na videz miruje, razmišljate le o neopravljenem delu in času, ki ga s počitkom zapravljate.
3. Občutek, da nikoli ni dovolj
Ne glede na pričujoče dosežke se ne počutite, kot da ste dosegli dovolj. Vse, kar naredite, bi lahko izvedli bolje, če bi se le še malce bolj potrudili. Nenehno hlastanje po dosežkih nam onemogoča, da bi uživali v tem, kar že imamo.
Kako prelomiti cikel nezadovoljstva?
Da bi olajšali morebitne simptome, si lahko pomagamo z več strategijami. Enostavno je reči, da si lahko vzamemo “dopust” od dela in nanj kratkomalo pozabimo, a to je v praksi velikokrat daleč od izvedljivega. Mnoge ljudi, ki podlegajo zubljem toksične produktivnosti, skrbi, da bodo s tem, ko si vzamejo odmor, v zaostanku. Potem oddih ni zares pomirjujoč, temveč kvečjemu deluje kot katalizator za še intenzivnejši stresni odziv. Če ste v taki situaciji tudi vi, je bistveno, da poskusite katero izmed naslednjih tehnik.
1. Meditacija
Meditacija ali katerakoli oblika čuječnosti z redno vajo v možgane vgravira nove vzorce razmišljanja. Naenkrat smo lahko pri miru, z mislimi ostro osredotočeni in v mirnem stanju duha. Začeti je preprosto: nastavite časovnik na deset minut, usedite se na udobno površino s prekrižanimi nogami in se z vsakim vdihom in izdihom vrnite k prvotnemu zavedanju; ob vsaki misli, ki se vam porodi, nežno preusmerite svojo pozornost nazaj na čisto zavedanje.
2. Zapis misli (“journaling”)
Misli v glavi so le ciklična gmota, za katero je včasih moč oceniti, da je neskončna in težka. Šele ko misli spravimo v zapis, po možnosti s pisalom na papir, te postanejo jasne in jedrnate. Občutek stresa je skoraj zmeraj bolj uničujoč, dokler ga ne ubesedimo, zaradi česar moramo stremeti k temu, da to počnemo čim pogosteje.

3. Profesionalna pomoč
Mestoma pa tudi konvencionalne tehnike sprostitve v borbi s toksično produktivnostjo ne zaležejo. Če vam vsak večer ostane grenak priokus nezadovoljstva in nepotešljive sile, je najverjetneje čas, da se o tegobah posvetujete s strokovnjakom. Z vedenjsko-kognitivno terapijo lahko počasi razvežete naučene vzorce in se naučite soočati z notranjim pritiskom.
Toksična produktivnost je dandanes posebej med mladimi čedalje bolj prisotna in služi kot opomnik, da je tudi dobrega včasih lahko preveč. Za ambiciozne študente je ključno, da razlikujemo med svojo osebno vrednostjo in raznimi dosežki ter etiketami, ki jih prineseta disciplina in trud. Odkrita produktivnost namreč ne temelji zgolj na urah garanja v sključenem položaju, temveč v iskanju zdravega ravnovesja med delom in življenjem.
Jakob Vid HORVAT
Unsplash




