Bivanje

Demokratske spremembe in volitve v Evropski parlament

Nekateri menijo, da je Evropska unija (EU) preveč birokratska in odmaknjena od svojih državljanov. Hkrati pa državljani od EU pričakujejo, da se bo spopadala z velikimi ekonomskimi in socialnimi izzivi ter jih uspešno obvladovala.

Zakonodaja, ki jo sprejme Evropski parlament v zakonodajnem postopku je zavezujoča za vse države članice. Vpliv EU je tako moč čutiti v vsakdanjem življenju. Ker Evropejci, pogosto ne zaznajo delovanja EU v svojem vsakdanu, imajo velikokrat občutek, da le ta nima vpliva na njihova življenja in se jim zato zdi oddaljena. Posledica navedenega je prepričanje, da kot državljani ne morejo vplivati na sprejemanje odločitev na EU ravni.

Ali ste vedeli?

Nemčija je imela po statističnih podatkih leta 2017 skoraj 83 milijonov prebivalcev. V Evropskem parlamentu pa ima sedež 96 nemških poslancev. Vsak evropski poslanec torej zastopa skoraj 865.000 interesov Nemcev. Slovenski evropski poslanec pa zastopa interes 250.000 Slovencev.

BREXIT

Referendum Združenega kraljestva leta 2016 pa nam je pokazal, da nadaljnji obstoj EU ni samoumeven. Po besedah podpredsednice Evropske komisije Federice Mogherini je “Močna Unija v težkih časih unija, ki razmišlja strateško, ima skupno vizijo in ukrepa v slogi. To pa še toliko bolj velja po britanskem referendumu. Nedvomno bomo morali na novo zastaviti način delovanja naše Unije, hkrati pa dobro vemo, za kaj se moramo zavzemati. Vemo, katera so naša načela, naši interesi in naše prednostne naloge. To ni čas za negotovost: naša Unija potrebuje strategijo. Mi pa potrebujemo skupno vizijo in skupno ukrepanje.”

Zakaj torej na volišča?

Države EU so morale leta 2014 pri odločanju o kandidatu za predsednika Evropske komisije prvič upoštevati rezultate volitev v Evropski parlament. To je nedvomno pomemben mejnik na poti k bolj demokratični EU, ki bi bila bližje evropskim državljanom. Volitve v Evropski parlament, ki bodo potekale 26. maja 2019, dan ko bodo državljani odločili, kdo naj jih zastopa v obdobju 2019–2024 in katero politično usmeritev naj Evropa ubere, bodo posledično tudi temelj za nadaljnje predsedovanje Evropske komisije.

Krepitev demokratičnega delovanja EU je ena najpomembnejših nalog Evropske komisije. Zavezala se je k temu, da bo izboljšala kakovost oblikovanja politike in priprave zakonodaje EU ter tako bolje upoštevala interese evropskih državljanov.

Do sedaj se je Slovenija vsakokrat uvrstila med šesterico držav članic EU z najvišjo volilno abstinenco na EU volitvah, ki je vedno nad 70 %. Volitev v EP leta 2014 se je udeležila le četrtina slovenskih volilnih udeležencev. 86 % mladih ni šlo na volišča. Te volitve imajo najslabšo volilno udeležbo v zgodovini vseh slovenskih volitev. Nekoliko kontradiktorno je dejstvo, da se je največ volivcev udeležilo ravno referenduma o pristopu RS k EU, s kar 60,44 % udeležbo, od tega jih je kar 89,64 % glasovalo za vstop RS v EU.

Potrebno je povezati državljane po vsej Evropi, spodbujati ljudi k udeležbi na volitvah in se s tem zavzeti za načelo demokracije – za priložnost, da vsi soodločamo, v kakšni Evropi želimo živeti.

 

Europe Direct Podravje
 Pixabay

Grem volit banner

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Back to top button
Close
Close