Uncategorized

Drzne kolumne Melite Forstnerič Hajnšek

.

Kulturna novinarka Večera je izdala zbirko devetdeset zbranih kolumn in komentarjev, ki jih je objavljala zadnjih trideset let.

Knjigo je razdelila na tri kronološke dele, ki pa si ne sledijo po običajnem časovnem redu; sledijo si sklopi To tisočletje, Devetdeseta in pa Zgodnja dela (iz druge polovice 80. let).

Gre za »drzne in skoraj preroške« kolumne, ki komentirajo bistvena vprašanja slovenske kulture in pa mariborske problematike. Zato sta s pesnikom in tokratnim moderatorjem Andrejem Brvarjem na predstavitvi knjige, ki je izšla pri založbi Litera, spregovorila o njenih začetkih pisanja, njenem mišljenju in pristopu k perečim problematikam. Strah pred ciljem? Gre za naslov ene izmed kolumn, ki je bila napisana tik pred osamosvojitvijo Slovencev, kar je bil takratni cilj našega prostora z edinima preostalima alternativama.

Avtorica predstavljene zbirke je doštudirala francoščino in slovenščino s književnostma, učila leto na srednji zdravstveni šoli, kjer pa je ugotovila, da poučevanje lenobnih dijakov, ki si raje lakirajo nohte kot pa poslušajo o Sartrovi eksistencialni teoriji, ni ravno zanjo. Tako se je prijavila na razpis za lektorsko delo na Večeru, z lektorata pa pristala v kulturni redakciji. Od takrat se strastno in empatično ukvarja z družbenimi problematikami, kar je ovrednotila kot človekov notranji red in kot širjenje polja.

Prebrala nam je predbožično ironično kolumno iz leta 2004, ki je dokazovala aktualnost zbranih tekstov. Brvar je zaradi tega skušal pokomentirati novinarsko rutino tridesetih let, ki je kot Sizifovo delo, saj gre za ukvarjanje z vedno novimi, a enakimi problemi in mariborskimi fenomeni. Vendar pa se novinarka s »sizifstvom« ni strinjala, saj se na tako širokem polju vedno usmerja na nova kulturna področju in tako beži v paralelni svet, ki je realen in nujen. Novinarstvo zanjo nima posebne družbene moči, ampak predstavlja privilegij, saj se avtor podpiše pod svoj izdelek in tako nosi odgovornost ali/in pa pridobi določen renome.

Spregovorila sta o nihilizmu, Nietzscheju in absurdu, ki je včasih pretresal, danes pa ga mladi neopazno sprejemamo in živimo, brez, da bi ga začutili. Novinarstvo je postalo kot terapevtsko sredstvo, namesto, da bi se spustili v empatično mukotrpno delo.

Tako sta zašla tudi v ranljivost današnjih novinarjev, ki so »kot otopelo kljuse; z novimi lastniki za male denarje«. Tako prihaja do mešanja nivojev – elitna s pop kulturo, ki pa je kultura tržnosti. Ni več važno kako, ampak kaj. Delajo za senzacionalizem, ki razžira novinarstvo in dajejo prostor marketinškim oglasom, ki prekrivajo kvalitetne članke, ali pa zanje sploh ni več prostora.

Razmišljanja in razglabljanja Melitinih zadnjih tridesetih let so zajeta tudi v zbirki kolumn, ki jih novinarka kritično zapisuje in spravlja bralce k lastni refleksiji. Vendar pa verjame v moč kulture in s tem vzdržuje upanje, ki ga narod potrebuje.

 

 

https://www.dostop.si/Slikevsebina/pisec.JPGBarbara MASTNAK

https://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGBorut Gaber

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Back to top button
Close
Close