[KNJIŽNI KLUB] Eva Kurnik: pogled v pisateljsko ustvarjanje samozaložnice

Eva Kurnik trenutno večino svojega časa posveča pisanju magistrske naloge, zaradi česar trpi njeno literarno ustvarjanje. “Stvari stagnirajo, ker trenutno pišem magistrsko nalogo in na žalost nimam časa za pisanje romanov. Sicer imam napisan doberšen del petega romana, ampak še nekaj časa ne bo zrel za lekturo. Naslednjo mojo knjigo se pričakuje po zagovoru magistrske naloge,” pojasnjuje pisateljica.

Črpanje inspiracije iz vsakdanjega življenja

Družinske teme so osrednji motiv v njenih delih, saj jih najraje bere tudi sama. Zanimalo me je, katere teme jo najbolj nagovarjajo in od kod črpa inspiracijo. “Družinske teme, na primer družinske zgodbe v slogu Barbare Taylor Bradford. Tako da sem trenutno v obdobju, ko je moje najljubše čtivo hkrati tudi moja avtorska tema. Drugače pa seveda jemljem dogodke iz vsakdanjega življenja. Vsak avtor daje del sebe v vsako svojo knjigo, da ne rečem v vsak svoj stavek,” odgovarja Eva.

Razvoj pisateljskega sloga

Eva se je skozi leta pisanja romanov veliko naučila. Izpostavlja znanje, ki ga je s pomočjo izkušenj dobila o raziskovanju virov in vključevanju slednjih v svoja dela: “Od prvega do četrtega romana sem se veliko bolj posvetila virom. Gre za to, da sem pisala o različnih področjih, ki sem jih morala raziskati.”

Eva pojasnjuje, da je morala za svoje romane raziskati razna področja. Kako je to storila? “Prebrala sem, kar je bilo na to temo dostopno – v smislu kakšnih dokumentov, ki so javno dostopni. Govorila sem z lastniki turističnih kmetij. V bistvu sem stopila v kontakt z več kot stotimi, dobila pa le šest konkretnih odgovorov.”

Dosežki na Evini pisateljski poti

Za Evo Kurnik je vsaka izdana knjiga sama po sebi dosežek. “Že od procesa pisanja do trenutka, ko je knjiga na nekem prodajnem mestu, mine ogromno časa in dobiš ogromno izkušenj. Vsaka knjiga je tvoj literarni otrok in z vsako rasteš, se spreminjaš. Z vsako dobiš tudi nova dognanja o samem sebi, saj vse kar napišeš, pride iz tvoje glave,” razlaga.

S kakšnimi izzivi se sooča?

Ne srečuje se s pisateljsko blokado, kot bi morda kdo pričakoval. Ne, njena težava je pomanjkanje časa, saj ima trenutno veliko študijskih obveznosti. “Idealno bi bilo, če bi lahko namenila pisanju 4 do 6 ur na dan.” Med pogovorom mi je zaupala, zakaj je njena pot do izdaje knjige še nekoliko daljša: “Pišem na roko, vse moje knjige se pretipkajo kasneje. Ker zaradi cerebralne paralize in poslabšane grafomotorike tipkam zgolj dvoprstno. Vse moje knjige so v rokopisu in ko se zaženem, pišem dokler me ne boli roka,” opisuje proces pisanja. Z nasmehom doda: “Ko mi prsti drevenijo, takrat vem, da se moram ustaviti.”

Za svojo pisateljsko kariero ima velike načrte. Najprej mi zaupa sanje, da bi zelo rada izdajala pri založbi Beletrina. Sicer ima za prihodnost še druge cilje – nepovezane s pisanjem. “Rada bi delala kot učiteljica slovenščine, najraje v osnovni šoli. Če bo pa kdaj priložnost, se z veseljem preizkusim tudi kot novinarka,” mi še zaupa Eva.

Pisateljica in samozaložnica

Proces samozaložbe Evi prinesel veliko izzivov, vendar se je veliko naučila: “Ta proces se je od moje prve knjige izboljšal. Moj prvi samozaložniški korak me je namreč spravil na urgenco, zaradi nenadnega kolapsa, ker sem izdala knjigo v sklopu mature.” Mlada se je soočila z izzivi samozaložbe, kar pomeni, da je morala ta proces spoznati sama. “Saj sem potem ugotovila, kaj je potrebno narediti,” pravi pisateljica. V prihodnosti pa načrtuje spremembo: “Zaenkrat še samozaložba, po pridobljenem magisteriju pa bom z novim romanom skušala kontaktirati različne založbe. Predvsem, da bi roman dosegel večji krog bralcev in da nekatere stvari dam na pleča drugim, bolj usposobljenim posameznikom.”

Ostaja zvesta svojemu ustvarjalnemu procesu

Motivacija za pisanje izhaja iz njenih notranjih zgodb in idej: “V bistvu sem pisala zgodbice še predenj sem znala pisati. Od takrat imam ogromno zgodb v glavi, ogromno idej.” To pojasnjuje s podatkom, da “povprečno od začetka pisanja do izdaje mineta kakšni dve leti ali še malce več. Jaz imam v bistvu idej za knjige več, kot jih bom lahko kadarkoli izdala, ker ne bom tako dolgo živela.” Dodaja, da bi rada izmed vseh teh idej “povedala tiste zgodbe, ki se mi zdijo smiselne in vredne branja”.

Eva je torej pisateljica, ki kljub mnogim izzivom ostaja zvesta svoji strasti do pisanja. Njeni načrti za prihodnost pa kažejo na njeno neomajno zavezanost literaturi.

*Intervju je nastal v sodelovanju s projektom Knjižni klub, ki ga vodi oddelek za Univerzitetno politiko in izobraževanje Študentske organizacije Univerze v Mariboru. Projekt je nastal kot apel branju, širjenju branja in pisanja med mladimi.

Rebeka KRASNIĆ
Marcel VRBNJAK
Marcel VRBNJAK