Mladi želimo sodelovati pri oblikovanju državnih politik
V nedeljo, 24. aprila 2022, so potekale državnozborske volitve. Skoraj 70-odstotna udeležba je pokazala, da si Slovenci želimo sprememb. Med njimi smo tudi mladi, ki si želimo biti slišani s strani nove vlade.
V Mladinskem svetu Slovenije od nove vlade pričakujejo, da bodo mladi ne le slišani, temveč tudi upoštevani pri oblikovanju državnih politik. Med ključnimi nalogami, ki se jih mora nujno lotiti nova vlada na področju mladih, izpostavljajo reševanje stanovanjske problematike in problematike prekarnega dela mladih ter skrb za duševno zdravje mladih.
V Mladinskem svetu Slovenije čestitajo vsem strankam, ki so se na nedeljskih volitvah uspele uvrstiti v DZ. Nestrpno čakajo tudi na uradne podatke o volilni udeležbi v starostni skupini od 18 do 30 let. Prepričani so namreč, da je tudi v tej starostni skupini letošnja volilna udeležba višja od preteklih volitev in da bo potrdila, da se vedno več mladih zanima za politiko in jo razume, so zapisali v odzivu za STA.
Od nove vlade pričakujejo, da bo začela sistematično reševati “težko situacijo, v kateri se je znašla mladina”. Mladi namreč ne želijo biti le “okrasje za medije”, temveč ključen partner pri oblikovanju državnih politik.
Rešiti je treba predvsem stanovanjsko problematiko
Glede stanovanjske problematike mladih opozarjajo, da je ta v zadnjem obdobju prerasla vse okvire razumnega in se iz velikih mest preselila tudi v manjše kraje, denimo na Koroškem in v zgornjem Posočju. Od vlade zato pričakujejo, da bo zagotovila dovolj visoko število neprofitnih stanovanj in omogočila reševanje stanovanjskega problema v ruralnih delih, na primer v obliki pomoči pri gradnji in obnovi.
“Vlada bo morala zagristi tudi v kislo jabolko ter pričeti reševati problem več kot 170.000 praznih in bivalno primernih nepremičnin v Sloveniji ter se lotiti spodbujanja medgeneracijskega sobivanja,” so opozorili.
Problematika prekarnega dela mladih je v Sloveniji veliko višja od povprečja v EU, vendar je raziskava Mladina 2020 pokazala, da si mladi večinoma ne želijo fleksibilnih oblik dela, temveč varne zaposlitve, ki bi jim omogočile ustvarjanje doma in po možnosti tudi družine.
Med težavami pa izpostavljajo tudi duševne stiske mladih. Kot opozarjajo, se danes trikrat več mladih kot leta 2010 počuti osamljene, dvakrat več jih pogosto občuti stres, kar četrtina študentov pa je po raziskavi Nacionalnega inštituta za javno zdravje že razmišljala o samomoru.
“Slovenija medtem še vedno nima sistemskih rešitev za pravočasno in učinkovito psihološko oz. psihoterapevtsko pomoč mladim, zato bomo do naslednje vlade pristopili z zahtevo po zakonski ureditvi ter regulaciji zdravstvene pomoči, kot tudi izboljšanju preventivne dejavnosti,” so še opozorili.
STA
Arhiv DOSTOP.si
