Nas čaka prava pajčja apokalipsa?
Globalne podnebne spremembe in njihove posledice imajo že več kot opazne učinke na okolje. Ledeniki se iz dneva v dan krčijo, zaradi česar se krepko dviga morska gladina, rastlinski in živalski pasovi so se premaknili, drevesa cvetijo prej, vsako poletje pa prinaša intenzivnejše vročinske valove.
Tudi Medvladni forum za podnebne spremembe. Medvladno znanstveno telo pod okriljem Združenih narodov, ki opazuje podnebne spremembe. Ugotavlja politične ter ekonomske učinke le-teh, meni, da nas čakajo drastične posledice, če ne bomo družno omejili globalnega segrevanja, saj smo njegovi glavni krivci prav ljudje. Vendar za trenutek odmislimo poplave, suše in dvig morske gladine. Saj zraven že naštetega obstaja še en, precej prepričljiv razlog za skrb, ki ga prinaša globalno segrevanje. PAJKI!
Črni dnevi za arahnofobe
Hvala, globalno segrevanje, za vse večje in agresivnejše pajke! #SarcasmOn
Močno spreminjajoče se podnebje bo imelo tudi v prihodnje veliko negativnih posledic, ki jih še do pred kratkim zagotovo nismo pričakovali, med drugim jezne pajke. Vedno toplejše podnebje naj bi povečalo pogostost nastanka tropskih neviht, zraven tega pa okrepilo njihovo intenzivnost. Zaradi tega znanstveniki napovedujejo povečanje tako imenovanih “črnih labodov”.
Vremenskih pojavov, ki so jim takšno ime nadeli zaradi njihove neprimerljive silovitosti. “Izjemno pomembno je razumeti vremenske vplive ‘črnih labodov’ na evolucijo in naravno selekcijo,” pravi Jonathan Pruitt, evolucijski biolog in član katedre na McMasterjevem oddelku za psihologijo, nevroznanost in vedenje. Pruitt kot glavni avtor je skupaj z raziskovalci z Univerze McMaster v reviji Ekologija narave in evolucija objavil študijo. Študijo imenovano Eksperimentalni dokazi o pogostnostno odvisni izbiri na skupinsko vedenje. Omenjena ekipa je od maja do novembra preučevala ženske kolonije pajkov, znanih kot Anelosimus studiosus. Kolonije živijo ob zalivskih in atlantskih obalah Združenih držav Amerike in Mehike, območjih na neposredni poti tropskih ciklonov.
Na pajke radi pozabimo, četudi pomembno vplivajo na ekosistem
Za izvedbo raziskave so se morali znanstveniki spoprijeti s številnimi logističnimi in metodološkimi izzivi, med drugim s predvidevanjem poti tropskih ciklonov. Ko so določili pot nevihte, so kolonije pajkov vzorčili pred prihodom ciklona in po njem. V teh obalnih regijah, ki so nagnjene k neurjem, so primerjali 240 kolonij. Jih primerjali s kontrolnimi oziroma nadzorovanimi kolonijami. S tem so poskušali odgovoriti na glavno vprašanje: ali ekstremno vreme povzroča pogoje, da nekatere lastnosti pajkov prevladajo nad drugimi?
Potem ko so znanstveniki ugotovili, da lahko pajke razdelijo na podlagi dveh različnih vedenjskih vzorcev, plahosti in agresivnosti, so njihove študije pokazale, da agresivnejši pajki lažje preživijo težje situacije, med drugim tropske ciklone. Zraven tega kolonije, v katerih prebivajo pajki z agresivnejšimi lastnostmi, proizvajajo veliko več jajčec, s čimer se dviguje tudi število teh pajkov. In kar je najpomembneje, gre za vzorce, ki so se razvili kot nekakšen obrambni mehanizem, kot odgovor na vedno težje in bolj spreminjajoče se življenjske razmere, zaradi česar se omenjeni vzorci oziroma agresivnost prenašajo tudi na prihodnje generacije pajkov.
Pozitivna plat vedno večjih pajkov
Kot da že agresivni pajki niso dovolj, so znanstveniki ugotovili, da mestno življenje povzroča pogoje, da pajki rastejo veliko hitreje kot njihovi kolegi, ki živijo na podeželju. In če še to ni dovolj, se ti očitno vedno večji pajki tudi hitreje množijo. Vsaj tako govori raziskava, objavljena v reviji PLOS One iz leta 2014.
Ta kaže na to, da so pajki vrste zlati mrežar, ki živijo v bližini močno urbaniziranih območjih v avstralskem Sydneyju, navadno večji, bolj nahranjeni in imajo več potomcev kot tisti pajki, ki živijo v krajih, ki se jih človeške roke ne dotaknejo. Da ne gre za osamljen primer, pa dokazuje tudi študija, objavljena v reviji Proceeding of the National Academy of Sciences, ki kaže, da toplejše temperature na Arktiki vplivajo tudi na velikost volčjih pajkov. Volčji pajki so eden izmed najbolj obilnih plenilcev Arktike, na vrhu njihovega prehranjevalnega seznama pa so skakači, majhne žuželke, ki so velik povzročitelj toplogrednih plinov. Torej večji pajki pomenijo manj skakačev in posledično manjše breme za naravo.
Ali veš, da na svetu obstaja kar 48.359 vrst pajkov?
Globalno segrevanje pa ne vpliva samo na vedenje in evolucijo pajkov, temveč tudi na izumrtje drugih živalskih vrst. Tako znanstveniki napovedujejo, da bi lahko globalno segrevanje prispevalo k množičnemu izumiranju divjih živali, velike posledice pa bo imelo na kar četrtino vseh znanih živalskih vrst. Si res želimo, da izumrejo morske želve, orangutani, sinji kiti, sloni in celo pande? Morda tudi mi sami?
