Življenjski slog

Psihopati: kdo so, kako nastanejo in zakaj?

Milijoni ljudi po svetu so si v preteklih tednih pogledali film Joker. Lik Batmanovega življenjskega sovražnika naj bi kazal vse znake šolskega primera psihopata. Vprašanje pa je, kolikšen odstotek občinstva ima podobne lastnosti. Je mogoče, da si tudi sam psihopat?

Za odgovor na to vprašanje se lahko opremo na diagnostična merila za psihopatijo, ki jih je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja razvil Robert Hare, kriminalistični psiholog. Dokument PCL-R (Psychopathy Checklist – Revised) je orodje, s katerim lahko strokovnjaki presodijo, ali posameznik ustreza kateremu izmed meril za psihopatijo.

Ocene kažejo, da kar en odstotek prebivalstva predstavljajo psihopati. Odstotek pa je precej višji med populacijo zapornikov (25 odstotkov) in glavnimi direktorji oz. vodilnimi kadri podjetij (21 odstotkov).

Harejev kontrolni seznam obsega 20 lastnosti oz. kriterijev, ki se posamezno točkujejo. Nekdo, ki doseže 40 točk je absolutni psihopat, medtem ko 0 točk predstavlja nekoga, ki nima psihopatičnih nagnjenj. Tisti z oceno 30 ali več bi se morali kvalificirati za nadaljnjo presojo in indikacije o psihopatiji, medtem ko so mnogi kriminalci uvrščajo med 22 in 30 točk. Posledično je psihopatija morda najbolje videti kot nekakšen spekter, saj vsi v nekem trenutku izkažemo nekatere psihopatske lastnosti.

psihopatija, PCL-R, Robert Hare, psiholog, psihopat, psihopatsko nagnjenje
Ne smemo domnevati, da je glede na rezultat PCL-R vsakdo psihopat.

Ne moremo domnevati, da vzgoja v otroških letih “naredi” psihopata. Vseeno pa še ni povsem razjasnjeno, v kolikšni meri vpliva na razvoj psihopatskih nagnjenj in koliko je odvisno od naravnih danosti – genetskih značilnosti. Trenutno se strokovnjaki najbolj nagibajo k teoriji, da so genetske značilnosti predispozicija za psihopatsko nagnjenje, na potek razvoja motnje pa lahko odločilno vplivajo dejavniki okolja (npr. travme in zlorabe).

Upoštevati moramo, da niso vsi psihopati zločinci. Mnogi so uspešni profesionalci, zato visoka ocena po kriterijih PCL-R ne pomeni nujno nevarnih posameznikov s tendenco resnega škodovanja ostalim. Kljub temu so psihopati očitno razmeroma pogosti – ni pa jih vedno preprosto prepoznati. Navsezadnje psihopati svoja nagnjenja le redko sprejemajo, jih kažejo ali pa se jih sploh ne zavedajo.

Kako prepoznati psihopata?

Prva značilnost psihopata je površinski šarm. Osebe s psihopatskimi nagnjenji šarm uporabljajo z namenom manipuliranja ljudi okoli sebe – od delovnih kolegov do romantičnih partnerjev. Druga ključna značilnost je zaznaven občutek lastne vrednosti. Ta izrazit občutek lastne vrednosti in samozavesti pojasnjuje zakaj psihopatom tako dobro uspeva v poslovnem svetu. Na žalost svojih kolegov in “prijateljev” pa se psihopati kot boljše osebe predstavljajo s tem, da očrnijo druge in se zatekajo k patološkemu laganju.

psihopatija, PCL-R, Robert Hare, psiholog, psihopat, psihopatsko nagnjenje
Za psihopate je značilna ogromna samozavest – paziti se moramo narcisov.

Ostale lastnosti psihopatov so pomanjkanje občutka krivde, parazitski življenjski slog in promiskuitetno spolno vedenje. Običajno so psihopati tisti, ki imajo radi tveganja, zelo redko pa čutijo in kažejo strah. Kljub temu je ena izmed najočitnejših in pogostih značilnosti psihopatov slabo nadzorovanje svojega obnašanja. Poleg tega, da so običajno všečni in dobri v vključevanju v družbo, so za njih pogosti izbruhi antisocialnega vedenja.

Joker = psihopat?

Glede na navedene kriterije je Joker nekje na meji tega, da bi bil psihopat. Vsekakor pa ima težave z duševnim zdravjem, ki bi zahtevale nadaljnje raziskovanje. Gotovo v resničnem življenju obstaja veliko psihopatov, ki so po kriterijih PCL-R “boljši” psihopati kot Joker.

 

DOSTOP.si / SV
Unsplash

Sorodni članki

Back to top button