So bolezni možganov med seboj lahko povezane?

Možganska kap, demenca, depresija. Na prvi pogled se morda zdi, da te tri zdravstvene težave nimajo nikakršne skupne točke. Vendar pa lahko vse tri opišemo kot starostne bolezni možganov. In ideja, da, “kar se dogaja v enem delu telesa, bi lahko vplivalo na druga področja” morda še nikoli ni bila tako resnična. Tako namreč kažejo nove raziskave, osredotočene na prepoznavanje povezav med dejavniki tveganja za zdravje med temi boleznimi.

Čemu pripisujemo bolezni možganov?

Vsaj 60 % možganske kapi, 40 % demence in 35 % depresije v pozni življenjski dobi je mogoče pripisati spremljevalnim dejavnikom tveganja. Za študijo je raziskovalna skupina – pretežno sestavljena iz strokovnjakov za nevrologijo – pregledala znanstveno literaturo in iskala analize dejavnikov tveganja za možgansko kap, demenco in depresijo v pozni življenjski dobi.  Nato so podatke združili in pregledali dejavnike tveganja, ki bi jih bilo mogoče spremeniti s spremembami vedenja. Dejavniki so se morali prekrivati tudi pri vsaj dveh od treh bolezni.

Pri analizi številnih dejavnikov tveganja, ki so se prekrivali med vsaj dvema s starostjo povezanima možganskima boleznima, sta imela dva – huda bolezen ledvic in visok krvni tlak – največji vpliv na pojavnost in breme kapi, demence in depresije v pozni življenjski dobi.

Ugotovljeni so bili tudi drugi dejavniki tveganja: 

• uživanje alkohola,
• krvni tlak,
• indeks telesne mase (ITM),
• kognitivna dejavnost,
• depresivni simptomi,
• dieta,
• plazemska glukoza na tešče (raven sladkorja v krvi po obdobju posta),
• izguba sluha,
• delovanje ledvic,
• dolžina spanca,
• bolečina,
• telesna dejavnost,
• namen v življenju,
• kajenje,
• družbena angažiranost,
• stres,
• skupni holesterol.

Kako so bolezni možganov povezane med seboj?

Študija je pokazala tudi, da so demenca, možganska kap in depresija med seboj lahko povezane in prepletene. Če se v našem življenju pojavi ena od njih, obstaja velika verjetnost, da se bo v prihodnosti pojavila še ena.

Ob tem pa se je pojavilo še nekaj obetavnih dejavnikov, povezanih z manjšim tveganjem za bolezni, vključno z visoko stopnjo telesne dejavnosti in ukvarjanjem s kognitivno usmerjenimi prostoročnimi dejavnostmi (na primer križanke in uganke). Znanstveniki sicer opozarjajo, da so te ugotovitve lahko “simptomatske in ne vzročne,” saj imajo ljudje z možganskimi boleznimi več težav pri poskusu sodelovanja v teh dejavnostih.

Drugi dejavniki, ki kažejo na manjše tveganje za možganske bolezni so bili:

• Uživanje nizkih do zmernih količin alkohola, zlasti manj kot ene pijače na dan.
• Prehrana z veliko zelenjave, sadja, oreščkov, mlečnih izdelkov ali rib.
• Dobro mentalno počutje.
• Širša socialna mreža.

Konec koncev bi lahko rezultati študije pomagali pri usmerjanju prihodnjih preventivnih strategij – raziskovalci pa so ugotovitve že uporabili za posodobitev orodja za sledenje zdravja možganov.

DOSTOP.si / RM
Arhiv DOSTOP.si