PotovanjeSpekter

Umetnost življenja po dansko

Na kaj pomisliš, ko nekdo omeni Skandinavijo? Na dež, ravnine in čudovito naravo? Kaj pa na kolesarjenje, odlično šolstvo in zadovoljne ljudi?

Nordijske države se od leta 2012, ko so Združeni narodi ustvarili lestvico World Happiness Report, uvrščajo v sam vrh najbolj srečnih držav. Kar nekaj let je bila na prvem, 2019 pa na drugem mestu Danska, majhna polotoška država, ki šteje nekaj več kot 5,5 milijona prebivalcev. Morda se sprašuješ, kako so lahko Danci najsrečnejši, če pa plačujejo najvišje davke v Evropski uniji. No, kot se izkaže, ni vse v denarju.

Zaupanje je ključ

Kar 80 odstotkov Dancev zaupa drug drugemu. Zato prizor otroških vozičkov, v katerih dojenčki spijo kar na ulici, ni nič presenetljivega.

Večino tujcev ob prvem obisku države med Severnim in Baltskim morjem presenetijo visoke cene, ki pa domačinov prav nič ne motijo. Ne moti jih niti visok davek, saj država ta denar enakomerno porazdeli na različna področja: Danci lahko uživajo v brezplačnem šolstvu, zdravstvu, visokih štipendijah (ta za študente znaša okoli 750 evrov neto), dostojnih pokojninah, brezplačnih avtocestah, urejenih cestah … Na koncu meseca jim tako še vedno ostane dovolj, da živijo sproščeno in lagodno življenje.

Kljub temu da so zadovoljni s tem, kar jim država omogoča, pa od nje tudi ne pričakujejo nič manj. Živijo in delujejo namreč po reku “vsi za enega, eden za vse”, zato zaupajo državi, da bo z njihovim prispevkom poskrbela za vse. Avtorica knjige Happy as a Dane: 10 Secrets of the Happiest People in the World (Vesel kot Danec: 10 skrivnosti najsrečnejših ljudi na svetu) Malene Rydahl poudarja prav zaupanje kot eno izmed vrednot, ki Dance osrečujejo. Za razliko od preostalih evropskih držav, v katerih se številke gibljejo okoli 25 odstotkov, na Danskem kar 80 odstotkov ljudi zaupa drug drugemu. Vse skupaj lepo oriše prizor otroških vozičkov, parkiranih pred restavracijo, v katerih dojenčki mirno spijo, medtem ko starši brezskrbno uživajo v kosilu. Tudi stopnja kriminala je nizka, kar je le še en razlog več za trdno zaupanje med ljudmi.

Dance od drugih loči tudi spoštovanje vseh vrst poklicev – če si nekdo želi delati kot smetar, ga bo družba pri tem podprla. Ne glede na to, kakšen je tvoj talent, ga danska družba sprejema in verjame, da je pomemben za razvoj skupnosti. Učence in študente pri tem podpira tudi šolski sistem, ki jim pusti, da razvijejo svoja zanimanja in talente ter postanejo, kar si želijo. Ko vsak počne nekaj, v čemer uživa, dobi občutek, da prispeva k družbi in skupni blaginji. Vsi za enega, eden za vse, kajne?

Hygge – majhne radosti življenja

Za srečo pa niso krive le družbeno naravnane vrednote, temveč tudi povezanost med ljudmi in njihov smisel za užitek. V rojstni deželi pravljičarja Hansa Christiana Andersena imajo za uživanje v majhnih stvareh celo besedo: hygge (hjuːɡə ali hjüge). Beseda izhaja iz norveškega jezika, saj sta bili državi skoraj 500 let združeni v isto kraljestvo. Z njo poimenujejo posebne trenutke, dogodke ali celo stvari, v katerih v življenju uživajo.

Hygge je lahko samostalnik, pridevnik, prislov in glagol. Danci namreč izraz uporabljajo za stvari, trenutke in dejanja, ki jim prinašajo užitek.

Natančnejša razlaga besede je zelo široka, saj jo že na Danskem vsaka oseba doživlja drugače. Moj danski prijatelj Patrick si hygge predstavlja kot poseben način druženja, ki je odvisen od tega, s kom in kje si ter kaj počneš. “Nekateri celo rečejo, da v hygge uživajo sami, ampak največkrat je beseda povezana z neformalnim druženjem s prijatelji in družino, doma ali v podobno intimnem prostoru,” pravi Patrick. Na kratko, hygge so majhne radosti življenja, kot je kava s prijatelji ali kadar zavit v odejo gledaš film s prijatelji ali pa sam. Patrick je razložil še, da z besedo hygge včasih poimenujejo celo predmete, kot so svečke, kamin ali odeja – pravzaprav kakršnekoli prijetne, domače in udobne stvari.

Veliko jim pomeni prijetna svetloba, saj se dežela praktično od oktobra do marca potopi v temo. Danci naj bi bili celo narod, ki prižge največ sveč na leto, saj jih prižigajo tudi zunaj svojega doma, na primer v učilnicah. Svetloba je pomemben del kulture hygge, zato mora biti prijetno mehka in topla, kot je na primer svetloba iz kamina. Dodaj še vročo čokolado, vonj po sveže pečenem kruhu, mehko odejo in najljubšo osebo pa si dosegel hygge po dansko.

Pa so Danci resnično eden najsrečnejših narodov na svetu? “Ja, mislim, da smo ena najsrečnejših držav na svetu. Vseeno pa menim, da je to bolj povezano z našim zadovoljstvom zaradi šolstva in zdravstva kot pa z resnično srečo,” na vprašanje odgovarja Patrick. Zagotovo ima pri tem prste vmes tudi hygge, vendar se boš moral po pravilen odgovor odpraviti kar na Dansko. Si že spakiral?

Hygge po slovensko: kozarček kuhanega s prijatelji, peka potice z mamo ali pa večurno kramljanje na terasi.

 

 Urška KUR
 Unsplash

Tagi

Urška Jakopin

Urednica

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close