PrehranaSpekter

Zakaj je afriška kuhinja mavrična?

Kolonialisti, ki so v preteklosti okupirali Afriko, in druga ljudstva, ki so se tja priseljevala, so svoj pečat pustili tudi na afriških jedilnikih, ki jih poznamo danes. Različni narodi in ugodno podnebje za gojenje tropskih rastlin, uporaba različnih vrst žit, sadja, zelenjave, mesa, rib in mlečnih izdelkov pojasnijo mavričnost jedilnikov tega vročega kontinenta.

Razvejanost in raznolikost kulinarike je odvisna od geografske lege, zgodovinske preteklosti in ekonomskega statusa, zato težko govorimo o enotni kuhinji. V grobem pa vsi uporabljajo lokalno pridelano sadje, zelenjavo, žita, mlečne izdelke in meso. Pomembnejše živilo na celotnem afriškem kontinentu so plantane. To je škrobnato živilo, ki je videti kot zelena banana, vendar pa po toplotni obdelavi bolj spominja na krompir. Pripravljajo jo na najrazličnejše načine, od cvrtja do kuhanja.

V Srednji Afriki, ki je bila do 19. stoletja izolirana, jedo pretežno tradicionalno hrano, ki zajema razne vrste obar. Med drugim uživajo meso divjih živali, kot so krokodil, antilopa in opica. Vzhodna Afrika se deli na 19 ozemelj, kar že samo po sebi kaže na razvejanost kulinarike: od pretežno gorate in kmetijske burundijske pokrajine, kjer pridelujejo kavo, čaj in koruzo, do etiopske in eritrejske, ki se ponašata z začinjenimi zelenjavnimi in mesnimi jedmi, večinoma v obliki enolončnic in fermentiranega hlebca.

V obalnih regijah Tanzanije prav tako radi močno začinijo svojo hrano, pogosto pa posežejo tudi po kokosovem mleku. Masaji se prehranjujejo pretežno s kravjim mlekom, koruznim zdrobom ter juhami iz sadja in drugih rastlin. V Ugandi lahko najdemo mešanico tradicionalnih in sodobnih stilov kuhanja z angleškimi, arabskimi, azijskimi in indijskimi vplivi.

Severna Afrika je pretežno muslimanska, zato je temu prilagojena tudi njihova prehrana. Bližina morja nudi morske sadeže in ribe, radi pa posegajo tudi po jagnjetini in govedini. Raznolika zelenjava in sadje ter datlji in mandlji so stalnica na njihovih krožnikih. Poznani so po kuskusu, ki ga postrežejo s “tagine”. Gre za glineno posodo, ki ima na vrhu stožec, skozi katerega uhaja para, v njej pa pripravijo neke vrste obaro.

Mavrična kuhinja južnoafriškega območja

Izraz mavrična kuhinja se običajno uporablja za južnoafriško območje, kjer so najbolj vidni vplivi drugih kultur. Riž, različno tropsko sadje, razni kariji, koruzna moka, meso in ribe so sestavine, brez katerih ne gre. Poznani so tudi po pivu, ki pa ga tukaj varijo ženske, saj naj bi se dobra gospodinja prepoznala po uspešnosti varjenja piva.

afriška kuhinja, Spekter, kuhna, jedilnikih, Afrika, recepti, kuha, kuhinja, kulinarike, kulinarika, Mavrična kuhinja, Afričani,

Zahodnoafriško območje zajema tako tropsko kot puščavsko območje. Tako so osnovna živila palmovo in arašidovo olje, okra, fižol, krompir in proso, ovčje, kozje, goveje in ribje meso pa radi pripravijo na žaru z začimbami. Slonokoščena obala je tudi ena izmed največjih proizvajalcev kakava na svetu, poznana pa je tudi po pridelavi palmovega olja in kave. Pridelujejo in uživajo palmovo vino, ki pa je, po besedah blogerja Marka Wiensa, izredno kislo. Afričani radi posegajo tudi po čiliju in drugih začimbah. Zanimivo je, da so tukaj udomačili oreščke in rastlino kola, ki jo uporabljamo v eni izmed najbolj priljubljenih gaziranih pijač po vsem svetu, kokakoli.

Iz lonca z rokami od jutra do večera

Hrano jedo večinoma z rokami in pri tem niso izjema niti enolončnice, ki zavzemajo pomemben del njihove prehrane, kar lahko vidimo tudi v Wiensovih kulinaričnih oddajah. Običajno jih postrežejo z različnimi vrstami škrobnatih kaš ali neke vrste fermentiranih hlebcev. Te potem s prsti odtrgajo in zajamejo omako. Najprej pojedo trše sestavine, kot sta meso in zelenjava, na koncu pa popijejo še tekočino.

Po pregledu različnih virov lahko vidimo, da zelo redko uporabljajo pečico. Med tehnikami priprave ločijo mokro cvrtje, ki je v bistvu praženje v omaki, in pa suho cvrtje, ki poteka v veliki količini vročega olja. Sicer pa je zelo zanimiva tehnika priprave fufuja, škrobnate jedi iz manioke ali plantan. Iz škroba naredijo testo, ki ga gnetejo in udarjajo s posebno palico, ki spominja na križanca med veslom in tolkalom pri možnarju. Trenje in mletje navadno poteka ročno z možnarjem, kar je pri tako močni vročini vsekakor občudovanja vredno.

Afričani veljajo za izumitelje peke na žaru

Afričani začnejo jutro najpogosteje z zajtrkom, ki mu pravijo kruh in čaj in kaže na očiten vpliv britanske kuhinje. Kruh je lahko obogaten z različnimi namazi, medtem ko čaj označuje različne tople napitke od vroče čokolade do kave. Zajtrk, ki očitno kaže vplive drugih kultur, je omleta “chips mayai”, ki vsebuje ocvrt krompirček, prelit z jajcem.

Vsemu svetu poznane palačinke tudi tukaj pripravijo na svoj način, saj jim namreč dodajo lokalne začimbe ali pa slan preobrat. V Južni Afriki si zjutraj radi privoščijo značilne zavite klobasice na žaru “boerewors”, ki so narejene iz mešanega mesa in začimb. Med bolj krepke zajtrke, ki jih jedo tudi v drugih delih dneva, uvrščajo “kenkey”, jed iz koruze, ki je postrežena z omako iz paprike in veliko ribo. Na zahodu pogosto zajtrkujejo ocvrtke iz fermentiranega fižola z začimbami, ki se mu reče “adakara”, pomakajo pa jih v sladkasto omako “pap”. Na vzhodu pa radi posežejo po krofih s kardamomom, ki jim pravijo “mandazi”, in začinjenem indijskem čaju, poročajo na spletni strani Answers Africa.

Ena izmed bolj zanimivih jedi iz zelenih banan je “alloco”, ki vsebuje ocvrte plantane, postrežene z jedjo iz fižola, čilija, čebule in jajc. Zanimiv prigrizek je biltong, ki pa je v bistvu sušeno meso, začinjeno s kisom in začimbami. Zagotovo okusna severnoafriška jed je “birk”, ocvrti žepki iz tista, ki so polnjeni z različnimi nadevi. Podobni so tudi maroški žepki, zloženi v trikotnike, ki jim pravijo “briouat”. Kadar zraven enolončnice ne postrežejo fufuja, kot prilogo ponudijo “nshimo”, ki je pripravljena iz koruzne moke in vrele vode.

Recepti

NSHIMA

Potrebujemo:

  • 4 skodelice vode
  • 2 1/2 skodelice koruzne moke

Zavremo 4 skodelice vode. Med stalnim mešanjem dodamo 1 1/2 skodelice koruzne moke. Mešamo 2 minuti, potem pa kuhamo pokrito približno 20 minut. Potem odkrijemo in počasi med stalnim mešanjem dodamo preostalo moko. Mešamo še 5 minut. Pokrijemo in kuhamo 5 do 10 minut. Jed je gotova, ko sama naraste in upade. Serviramo jo tako, da večjo kovinsko žlico pomočimo v hladno vodo in oblikujemo kepe. Postrežemo z omako ali enolončnico.

HARIRA – maroška obara iz jagnjetine in stročnic

Potrebujemo:

  • 2 žlici olivnega olja
  • 700 gramov mlete jagnjetine
  • 1 sesekljana čebula
  • 2 sesekljana stroka česna
  • 2 žlici paradižnikovega koncentrata
  • 11/2 žlice kumine
  • 2 žlički mlete paprike
  • 1 lovorjev list
  • 1 liter goveje jušne osnove
  • 800 gramov pelatov
  • 800 gramov kuhane čičerike
  • 800 gramov kuhane leče
  • grški jogurt in pita kruhki ali nshima za postrežbo

Segrejte olje in začinite jagnjetino. Pražite po delih, da porjavi in se enakomerno popeče, in odstranite iz lonca. Prepražite čebulo in česen ter dodajte jagnjetino in lovorjev list. Dodajte paradižnikov koncentrat, pelate in jušno osnovo ter kuhajte eno uro. Potem dodajte lečo in čičeriko in kuhajte pokrito 30 minut. Nato pa še 30 minut odkrito oziroma tako dolgo, da se jagnjetina zmehča in juha zgosti. Začinimo po okusu.

 

 Ana LAH
 Ana LAH

Sorodni članki

Back to top button