Tehnologija

Ti preko spleta ponujajo denar in ugodne kredite? Ne nasedaj!

Goljufi postavljajo na videz povsem legitimne strani, kjer ponujajo ugodne in hitre kredite prek spleta. A ne nasedaj, ker gre za prevarante. Če nasedeš na prevaro z lažnim kreditom prek spleta, te ne oropajo le denarja. Ukradejo ti lahko tudi identiteto in jo zlorabljajo v nadaljnjih prevarah. Za odobritev kredita jim moraš namreč posredovati tudi sken svojega osebnega dokumenta. Če si slučajno poslal fotografijo ali sken dokumenta, podaj prijavo na policijo, prav tako pa prekini vso komunikacijo z goljufi.

Pri Varni na internetu opozarjajo, da spletna prevara z lažnimi krediti ni nič novega – v Sloveniji so jih zaznali že v letu 2012. Takrat so se mnogi posamezniki kot tudi podjetja zaradi ekonomske krize znašli v težkem finančnem položaju, kar so s pridom izkoristili spletni goljufi.

Od forumov do spletnih strani izmišljenih bank

Goljufi so pred leti objavljali male oglase na spletnih oglasnikih ali pa ponudbe umeščali kot komentarje na različnih forumih in novičarskih portalih. Pogosto potrošniki takšne ponudbe prejmejo tudi prek elektronske pošte, saj spam zaščita ni popolnoma učinkovita.

Ker pa so goljufi povsem v koraku s časom, nas skušajo prepričati o legitimnosti svoje ponudbe tudi z lažnimi spletnimi stranmi izmišljenih bank in finančnih podjetij. Prav tako postavljajo zavajajoče Facebook strani, kjer zlorabljajo logotipe in vizualno podobo slovenskih finančnih ustanov.

Primer oglaševanja hitrih kreditov na omrežju Facebook (vir).

Veliko spletnih strani lažnih bank uporablja enako oblikovno predlogo, goljufi le zamenjajo logotip in kontaktni elektronski naslov. Odkar je mogoče digitalno potrdilo (certifikat) pridobiti tudi brezplačno in na daljavo, goljufi namestijo tudi tega in obiskovalec vidi ključavnico v brskalniku, kar še poveča občutek verodostojnosti.

Primer lažne spletne strani banke.

Kako nas goljufi prepričajo o nakazilu denarja? 

Ko je stik prek Facebooka ali obrazca na spletni strani vzpostavljen, goljufi zahtevajo, da posredujete osebne podatke ter podatke o ročnosti in znesku kredita. Pogosto zahtevajo tudi kopijo osebnega dokumenta, ki pa ga lahko zlorabijo pri drugih goljufijah! Lahko vam ukradejo identiteto, se predstavljajo v vašem imenu, ponujajo kredite, oddajajo stanovanja ipd.

Prošnja za kredit bo brez težav odobrena, nato pa sledijo zahteve po plačilu različnih stroškov: za odprtje novega računa, plačilo notarskih storitev, zavarovanja kredita, plačilo davkov ipd. Da bi vas prepričali, da to ni prevara ampak legitimna ponudba, vam pošljejo tudi fotografijo osebnega dokumenta. Seveda pa tu ne gre za dokument bančnega uradnika, ampak za dokument ene izmed njihovih prejšnjih žrtev. V nekaterih primerih pošljejo tudi uporabniško ime in geslo za prijavo v njihovo »spletno banko«. Tako vas želijo prepričati, da denar že čaka na računu, samo stroške morate poravnati. Seveda ne gre za pravo spletno banko, ampak za prirejeno spletno stran.

Izogibaj se uporabi sistemov za hiter prenos denarja

Plačilo najpogosteje zahtevajo prek plačilnih sistemov Western Union ali MoneyGram. Plačilna sistema sta namenjena hitremu prenosu denarja in ne plačevanju blaga in storitev, saj se sled za denarjem zelo hitro izgubi. Denar, ki ga na ta način nakažete goljufom, je za vedno izgubljen.

V nekaterih primerih pa goljufi pošljejo številko bančnega računa za nakazilo stroškov. Tu gre za bančne račune v lasti t. i. denarnih mul, ki jih goljufi novačijo pod pretvezo dela od doma. Naloga denarnih mul je posredništvo, da nakazani denar čim prej posredujejo po drugi poti naprej ter zakrijejo sledi denarnega toka.

Pri Varni na internetu so tudi sami preverili, kako prevara deluje. Odzvali so se na eno zimed povabil in sledili vsem nadaljnjim zahtevam. Kako se je prevara odvila, si preberi tukaj.

Bodi pozoren na te znake prevare:

  1. Najbolj resen znak za alarm je, če nekdo od vas zahteva plačilo preko sistema Western Union! Ta sistem je namenjen hitremu prenosu denarja fizičnim osebam, sledenje nakazilu pa ni možno in je prav zato priljubljeno orodje spletnih goljufov.
  2. Bodite pozorni na “polomljeno” slovenščino. Tudi v tem primeru, je vsa komunikacija potekala v slovenščini, vendar so bili odgovori očitno prevedeni s strojnim prevajalnikom Google Translate.
  3. Uporaba brezplačnih elektronskih predalov. Vedno preverite elektronski naslov pošiljatelja. Se elektronski naslov ujema z naslovom uradne institucije? Banka prav gotovo ne bi uporabljala brezplačnega poštnega predala (gmail.com, hotmail.com, blumail.org, yahoo.com)!

Goljufije in finančno oškodovanja prijavite policiji! Takoj kontaktirajte svojo banko in poskusite preklicati plačilo.

Kaj narediti, če postaneš žrtev?

  1. Če ste žrtev prevare z lažnim kreditom, čim prej obvestite policijo. Na banki se pozanimajte o možnostih preklica nakazila.
  2. Če ste goljufom poslali skenogram ali fotografijo osebnega dokumenta, prav tako svetujemo prijavo na policiji. Če pride do kraje identitete ali nadaljnjih zlorab, vam bo zapisnik policije prišel prav pri morebitnem dokazovanju svoje nedolžnosti.
  3. Prekinite vso nadaljnjo komunikacijo z goljufi. Predvsem pa jim v nobenem primeru ne nakazujte (dodatnega) denarja, tudi če vam bodo grozili.

Še vedno pa velja najboljši nasvet: “Ne nasedajte pravljicam. Če se nekaj sliši preveč lepo, da bi bilo res, potem najbrž ni!

Varni na internetu
Varni na internetu, arhiv DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button