Bruselj v spopad z giganti: Zahteva za izklop “neskončnega drsenja” na TikToku, Instagramu in Facebooku
Evropska komisija je sprožila doslej najodločnejši napad na zasvoljivo zasnovo družbenih omrežij. Pod drobnogledom niso več le sporne vsebine, temveč sama zasnova aplikacij, ki nam jemljejo čas, spanec, duševno zdravje in celo miselne sposobnosti.
Zgodba o družbenih omrežjih se je pred približno dvema desetletjema ob vzponu Facebooka začela z obljubo o povezovanju sveta. Danes se je spremenila v hudo bitko za pozornost in čas: dve valuti, ki sta izjemnega pomena za normalno delovanje družbe. Da bi čimveč danega prostega časa porabili tako, da smo prikovani na ekrane, so tehnološki giganti razvili sofisticirane mehanizme, ki uporabnika zadržijo pred zaslonom sekundo dlje, minuto dlje, uro dlje. Očitna epidemija nekemičnih odvisnosti po vsem svetu je sprožila rdečo luč tudi pri Evropski komisiji, ki se zaveda problematike in išče načine, kako bi jo razrešila.
Pasti digitalne arhitekture: Kdo vleče vrvice?
Evropska komisija je v okviru novega Akta o digitalnih storitvah (DSA) sprožila niz preiskav in izdala predhodne ugotovitve proti največjim platformam. Glavni očitani greh ni več le neustrezno odstranjevanje sovražnega govora ali lažnih novic, temveč tako imenovano “zasvojljivo oblikovanje” (addictive design).
Pod obtožbo so se našli mehanizmi, ki jih vsi dobro poznamo, a o njih redko razmišljamo. T. i. infitine scroll oz. neskončno podajanje vsebin preprečuje naravne odmore med ogledi. Samodejno predvajanje posnetkov (autoplay) nam ne daje svobodne izbire, če si naslednji video res želimo ogledati, saj se nov posnetek prične avtomatsko. Potem so tukaj še zasvoljive vsebine, ki so problematične predvsem za otroke – od trendovskih melodij in zvokov do silno živahnega dogajanja na ekranu (recimo “squishy” manija ali trendovski youtuberji, ki se snemajo med igranjem igric ali pa glasno komentirajo, kako slednje počnejo drugi).
Pri Tiktoku – aplikaciji podjetja ByteDance, čigar ameriško poslovanje je moralo zaradi varnostnih pritiskov preiti v večinsko ameriško lastništvo – je v žarišču predvsem znameniti algoritem “For You”. Ta z neverjetno natančnostjo ugotovi, kaj vas pritegne, in vas ujame v zanko vsebin, iz katere se je težko izmotati. Podatki Komisije kažejo na grozljivo dejstvo: TikTok je v Evropi postal najbolj priljubljena aplikacija med mladostniki tudi v nočnih urah, kar neposredno uničuje njihove vzorce spanja.
Pri Meti (Instagram in Facebook) je zgodba podobna. Neodvisne raziskave in opozorila psihologov že leta opozarjajo na porast anksioznosti, depresije in motenj samopodobe pri mlajših uporabnicah in uporabnikih, ki ure in ure drsijo med popravljenimi, idealiziranimi slikami svojih vrstnikov.
Obrat generacijskega trenda: Rezultati IQ testov z drastičnim upadom
Zahteva po omejitvi zasvojljivih aplikacij pa nima le psihološke, temveč vse bolj tudi kognitivno podlago. Skozi skoraj celotno 20. stoletje so nevroznanstveniki in psihologi beležili tako imenovani Flynnov učinek. Gre za pojav, po katerem se je povprečni IQ z vsako novo generacijo dvignil za približno 3 točke na desetletje. Otroci so bili zaradi boljšega šolstva, prehrane in spodbudnejšega okolja boljši pri reševanju kompleksnih in abstraktnih nalog kot njihovi starši. Vendar pa stroka že od sredine 90. let prejšnjega stoletja naprej z zaskrbljenostjo ugotavlja popoln obrat tega trenda – tako imenovani obratni Flynnov učinek (Reverse Flynn Effect), ki je najverjetneje posledica ekranizacije družbe.
A pravi statistični prelom se je zgodil med letoma 2010 in 2012, točno v obdobju, ko so pametni telefoni postali masovni in so algoritmi družbenih omrežij prevzeli nadzor nad prostim časom mladih. Tedaj so rezultati mednarodnih testov bralne pismenosti in matematičnega sklepanja (PISA) strmoglavili na najnižjo raven v zgodovini meritev. Povprečni čas osredotočenosti se je z več minut prepolovil na komaj 47 sekund.
Epidemija motenj pozornosti na delovnih mestih
Težava z odvisnostjo od zaslonov se ne konča ob izstopu iz šolskih klopi. V Sloveniji strokovnjaki za medicino dela vse glasneje opozarjajo na posledice neprekinjene uporabe telefonov med delovnim časom. Posebej akutno je stanje v zdravstvu: v slovenskih bolnišnicah ugotavljajo, da zasebni telefoni med izmeno ne povzročajo le padca zbranosti pri odmerjanju zdravil in negi pacientov, temveč zaradi kontaminiranih zaslonov predstavljajo tudi hudo higiensko tveganje za prenos bolnišničnih okužb. Številni zavodi in podjetja zato v hišne rede že vključujejo stroge prepovedi vnašanja telefonov na delovna mesta ter zahtevajo odlaganje naprav v garderobne omarice.
Kozmetični popravki niso več dovolj
Platforme se seveda branijo. Poudarjajo, da so v zadnjih letih uvedle vrsto zaščitnih orodij: opomnike za odmor, časovne omejitve uporabe in starševski nadzor. Vendar Bruselj te ukrepe označuje za pesek v oči. Večina teh orodij je namreč narejena tako, da jih lahko mladostnik preskoči z enim samim klikom. So le površinski popravek na sistemu, ki je v svojem jedru še vedno nastavljen tako, da uporabnika vsrkava nazaj. Če želi aplikacija preživeti od prodaje oglasov, mora uporabnik ostati na njem. Vsako orodje, ki uporabnika dejansko uspešno odvrne od zaslona, neposredno zmanjšuje prihodek podjetja.
Kaj točno zahteva Evropska komisija?
Kozmetični popravki za Bruselj niso več dovolj. Evropska komisija v okviru Akta o digitalnih storitvah od platform zahteva korenito prenovo zasvojljive arhitekture: ukinitev neskončnega drsenja, samodejnega predvajanja posnetkov ter možnost izklopa prilagojenih algoritmov. Pri mladoletnikih zahteva še prepoved ciljanega oglaševanja, avtomatski izklop nočnih obvestil ter zanesljivo preverjanje starosti.
Nas lahko reši prav Evropska digitalna identiteta?
Prav ta zadnja zahteva je dolgo veljala za neizvedljivo – v Franciji je poskus prepovedi uporabe omrežij za mlajše od 15 let naletel na ustavne zadržke glede varstva podatkov in kratenja svoboščin. Vendar EU stavi na lastnega aduta: Evropsko denarnico za digitalno identiteto (v Sloveniji poimenovano SIW). Ta bi naj bila za državljane Slovenije na voljo do konca leta 2026 in bo omogočila t. i. selektivno razkritje, pri čemer bo aplikacija dobila le šifrirano potrdilo o starostni meji, ne pa tudi osebnih podatkov. Ali bo ta tehnologija, ki bo za platforme postala obvezna po letu 2027, resnično zaustavila digitalno odvisnost, pa bo pokazal čas.
Neizpolnjevanje zahtev ima visoko ceno
Če tehnološki velikani ne bodo ugodili zahtevam Evropske unije, so posledice lahko izjemno drage. Akt o digitalnih storitvah predvideva denarne kazni v višini do 6 odstotkov skupnega globalnega letnega prometa kršitelja. Za podjetji, kot sta Meta ali TikTok, to pomeni večmilijardne zneske.
A boj ne bo lahek. Podjetja imajo na voljo ekipo pravnikov in ogromna sredstva za dokazovanje, da so njihovi izdelki varni ter da je odgovornost za čas pred zasloni na strani staršev in posameznikov
Pexels
