Digitalno moč Slovenije bo napajala Drava: avgusta odpira vrata novi Arnesov podatkovni center

Na območju Dravskih elektrarn Maribor, neposredno ob hidroelektrarni Mariborski otok, avgusta letos odpira vrata nov podatkovni center Arnes. Ta strateški projekt nacionalnega in evropskega pomena ne bo zgolj tehnična pridobitev: združil bo superračunalništvo, umetno inteligenco, trajno hrambo raziskovalnih podatkov in podporo raziskovalni skupnosti. Podatkovni center bo napajan neposredno z energijo hidroelektrarne, odvečna toplota pa bo uporabljena za ogrevanje mesta, kar potrjuje, da je trajnostna komponenta projekta vgrajena že v njegovo zasnovo.

Slovenija se pridružuje omrežju vozlišč v preostalih 12 državah EU

Center v velikosti 1800 kvadratnih metrov bo združeval superračunalnik Vega 2 in Slovensko tovarno umetne inteligence (SLAIF), nacionalni projekt, izbran za sofinanciranje v okviru pobude EuroHPC. S tem se bo Slovenija pridružila omrežju vozlišč tovarn umetne inteligence, ki so razporejene v preostalih 12 državah EU. Kot so pojasnili v Skupnem podjetju za evropsko visoko zmogljivo računalništvo (Euro HPC), bo primaren cilj teh tovarn podpreti inovacije umetne inteligence po vsej Evropi.

Nov superračunalnik kot podpora slovenskim znanstvenikom

Superračunalnik Vega 2 bo na novi lokaciji ob Dravi v sodelovanju z Institutom Jožef Štefan in Arnesom namestil Institut informacijskih znanosti Maribor (IZUM), kjer naj bi deloval do leta 2034. Vega 2 bo v novem podatkovnem centru ob Dravi omogočal izjemno hitre in zahtevne izračune, ki jih običajni računalniki ne zmorejo. Z njegovo pomočjo bodo znanstveniki razvijali umetno inteligenco, preučevali podnebne spremembe, medicinske podatke in druge kompleksne izzive sodobne družbe. Hkrati bo okrepil položaj Slovenije v evropskem raziskovalnem prostoru ter domačim raziskovalcem in podjetjem omogočil dostop do vrhunske infrastrukture.

Gradnja centra del širšega evropskega razvoja

Gradnja podatkovnega centra je del širšega evropskega razvojnega okvira, za katerega bo EU namenila vrtoglavih 200 milijard evrov. Gradnjo omogočata financiranje Evropske komisije v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) ter sofinanciranje s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije v okviru digitalizacije odprte znanosti.

Strošek gradnje podatkovnega centra znaša 18,1 milijona evrov. Slovenija je bila lani uspešna tudi na razpisu za tovarno umetne inteligence, s čimer je s strani Evropske komisije prejela 67,5 milijona evrov. Skupna vrednost tovarne umetne inteligence in superračunalnika je sicer ocenjena na 135 milijonov evrov.

Drava bo poganjala digitalno prihodnost države, višek toplote pa bo grel domove občanov

Prijetno preseneča tudi trajnostna komponenta projekta, saj bo odvečna toplota, ki nastaja pri delovanju superračunalnika in podatkovnega centra, namenjena ogrevanju mesta prek vročevodnega omrežja v lasti Mestne občine Maribor, ki ga upravlja Energetika Maribor. Premier Robert Golob je ob lanskem podpisu namere uporabe odvečne toplote centra Arnes dejal, da projekt “združuje tudi napajanje s čisto energijo reke Drave in uporabo odvečne toplote za ogrevanje Maribora. To je trajnostna komponenta, ki bo v resnici celoten projekt tudi trajnostno napajala,” in gradnjo podatkovnega centra označil kot “začetek novega obdobja, ko bo reka Drava ponovno poganjala razvoj Maribora, tokrat ne v industriji, ampak v znanju, umetni inteligenci in boljši prihodnosti za vso državo.”

Tedanji direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Damjan Seme je pojasnil, da bo nastalo kar za 30 in 35 gigavatnih ur toplotne energije, kar je približno toliko, kot Maribor porabi na leto v letnem času za ogrevanje sanitarne vode. Kot navajajo v spletnem mediju N1, je edini problem po besedah župana MOM Saše Arsenoviča v tem, da bodo temperature dosegle le 37 stopinj Celzija, hkrati pa je tudi infrastruktura za daljinsko ogrevanje oddaljena 1,5 kilometra od podatkovnega centra, zato bo treba razmisliti še o gradnji infrastrukture do daljinskega sistema, hkrati pa pridobljeno temperaturo povišati s toplotno črpalko.

Kaj to pomeni za gospodarstvo v regiji?

Nov podatkovni center prinaša v regijo in državo tudi številne pozitivne učinke za gospodarstvo. Takšna infrastruktura privablja visokotehnološka podjetja, start-upe s področja umetne inteligence, podatkovne analitike in kibernetske varnosti ter odpira prostor za sodelovanje med raziskovalnimi institucijami in industrijo. Lokalno gospodarstvo pridobiva dostop do zmogljivosti, ki so bile še pred leti dosegljive le največjim državam.

Visokozmogljivo računalništvo pomeni tudi nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, priložnosti za mlade raziskovalce ter večjo privlačnost regije za domače in tuje strokovnjake.

Evropa nič več tehnološko odvisna

V času, ko se Evropa zaveda svoje tehnološke odvisnosti od globalnih velesil, postajajo podatki, računska moč in umetna inteligenca strateški viri. Države, ki razpolagajo z lastno infrastrukturo, lažje razvijajo inovacije, varujejo občutljive podatke in oblikujejo lastne razvojne politike.

Slovenija – kot del Evrope – s tem projektom krepi svojo tehnološko suverenost. Vključitev v evropske raziskovalne tokove pa zagotavlja, da slovenski znanstveniki niso na obrobju, temveč v središču dogajanja.

Zavod PIP (Europe Direct Podravje)
Arnes