Dan varne rabe interneta opozarja na pasti in nevarnosti

Družbena omrežja, oglasi in videoigre

Mladi danes odraščajo v svetu, kjer je splet pomemben del vsakdanjega življenja. Internet jim omogoča dostop do informacij, zabave, druženja in nakupovanja, hkrati pa jih izpostavlja številnim pastem sodobnega digitalnega potrošništva. Ker kritične presoje in finančne pismenosti še razvijajo, so pogosto bolj dovzetni za zavajajoče oglase, lažne spletne trgovine in druge nepoštene trženjske prakse.

V digitalnem okolju je pogosto težko ločiti med zaupanja vrednimi in zavajajočimi informacijami. Oglasi so vse bolj prefinjeni, pogosto preoblečeni v priporočila vplivnežev ali navidezno neodvisne ocene uporabnikov. Družbena omrežja in spletne platforme lahko ustvarjajo pritisk, da je treba slediti trendom in imeti določene izdelke, kar pri mladih vodi v impulzivne nakupe in izkrivljeno predstavo o resničnih potrebah.

Poseben izziv predstavljajo tudi videoigre in mobilne aplikacije, kjer so mladi stalno izpostavljeni mikrotransakcijam, nagradnim mehanizmom in drugim prijemom, ki spodbujajo porabo denarja. Ti mehanizmi pogosto temeljijo na psiholoških vzvodih in lahko vodijo v nepremišljeno trošenje.

Izobraziti in ozavestiti moramo mlade, starše in učitelje

Dan varne rabe interneta je zato letos namenjen naslednjim temam:

• kritičnemu presojanju informacij in ponudb na spletu,
• zavajajočemu oglaševanju in nepoštenim trženjskim praksam,
• lažnim spletnim trgovinam in drugim spletnim prevaram,
• sponzoriranim vsebinam ter vlogi vplivnežev,
• mikrotransakcijam v videoigrah,
• spornim načinom spodbujanja porabe denarja v digitalnem okolju, kot so spletne stave in igre na srečo.

Cilj je povečati ozaveščenost mladih, staršev, vzgojno-izobraževalnih delavcev in širše javnosti o tveganjih digitalnega potrošništva ter spodbuditi razvoj kritičnega mišljenja in odgovornega ravnanja na spletu.

Digitalne veščine in raba interneta

Za dan varne rabe interneta so na SURS-u pripravili statistični pregled obnašanja na internetu. Med mladimi v Sloveniji, starimi od 16 do 24 let, je internet je v 1. četrtletju 2025 uporabljalo 100 % mladih. To je je nekoliko nad povprečjem EU. Mladi so do interneta skoraj izključno dostopali prek mobilnega ali pametnega telefona (99 %).

34 % mladih Slovencev je imelo zelo dobre digitalne veščine, kar je nekoliko manj od povprečja EU. Enak delež mladih (34 %) je imel osnovne digitalne veščine, slabe digitalne veščine pa imelo 27 % mladih, kar je 11 odstotkov več kot v EU.

Nakupovanje, zasebnost in spletni računi

Internet je eden glavnih virov informacij o izdelkih in storitvah. 88 % mladih je na spletu iskalo informacije o izdelkih ali storitvah. Skoraj polovica mladih (46 %) je poleg osnovnih informacij preverjala tudi varnost izdelkov ali morebitne stranske učinke, kar je bistveno več kot v EU (36 %).

Pri vprašanjih zasebnosti je zaznati razmeroma visoko stopnjo zavedanja. 33 % mladih je spremenilo nastavitve v svojem spletnem brskalniku, da bi omejili ali preprečili nameščanje piškotkov. 57 % mladih je bilo zelo ali nekoliko zaskrbljenih, da bi se jim zaradi sledenja njihovim spletnim dejavnostim prikazovali prilagojeni oglasi, medtem ko 43 % teh skrbi ni imelo. Poleg tega je 26 % mladih uporabljalo orodja za omejevanje sledenja, kot so brskalniki z večjo stopnjo zasebnosti, zasebno brskanje, vtičniki za blokiranje oglasov ali navidezna zasebna omrežja (VPN).

Uporaba spletnih storitev je tesno povezana z ustvarjanjem uporabniških računov. Družbena omrežja je uporabljalo 93 % mladih, vsi mladi pa so že kdaj odprli uporabniški račun za družbena omrežja ali druge spletne storitve. V 1. četrtletju 2025 je 24 % mladih poskušalo izbrisati ali zapreti uporabniški račun, pri čemer se jih je 6 % srečalo s težavami, kot so zapleteni ali dolgotrajni postopki brisanja.

Spletne prevare in varnostni incidenti

Niti mladi niso imuni na spletne prevare in varnostne incidente. Med aprilom 2024 in marcem 2025 je 8 % mladih doživelo varnostni incident na spletu. 4 % mladih je utrpelo finančno izgubo zaradi spletnih prevar, kot so lažne spletne trgovine ali goljufiva sporočila (phishing), 3 % je poročalo o zlorabi osebnih podatkov, na primer vdoru v uporabniški račun ali kraji identitete, 2 % pa o finančni izgubi zaradi izsiljevalskih virusov (ransomware).

Pomembno je, da razumemo orodja, ki jih uporabljamo

Dan varne rabe interneta 2026 nas opominja, da varna raba spleta ne pomeni le tehnične zaščite, temveč tudi razumevanje digitalnega potrošniškega okolja. Z ozaveščanjem, izobraževanjem in spodbujanjem kritičnega mišljenja lahko mladim pomagamo, da postanejo informirani, odgovorni in varni potrošniki na spletu.

O-STA, SAFE
Arhiv DOSTOP.si