Slovenski satelit posnel “črno Sonce” in navdušil Evropsko vesoljsko agencijo
Kaj se zgodi, ko slovenski satelit pogleda neposredno proti Soncu? Nastane nenavaden posnetek s črno piko v sredini, ki ga je ESA izbrala za tehnološko fotografijo tedna.
Posnetek Sonca s črno piko v središču je Evropska vesoljska agencija (ESA) izbrala za svojo tehnološko fotografijo tedna. Nenavaden pojav ni napaka kamere, temveč ga slovenski strokovnjaki razvijajo v uporabno tehnologijo za avtonomno navigacijo vesoljskih plovil.
Učinek črnega Sonca
Fotografijo je v nizki Zemljini orbiti zajela miniaturna kamera na krovu slovenskega nanosatelita TRISAT-S, ki sta ga razvila Univerza v Mariboru FERI in podjetje SkyLabs.
Črna pika v središču Sonca je posledica tako imenovanega učinka “črnega Sonca” (Black Sun effect). Gre za značilen pojav pri delovanju nekaterih slikovnih senzorjev CMOS ob ekstremni osvetlitvi. Čeprav bi lahko na prvi pogled deloval kot napaka, slovenska ekipa pojav načrtno uporablja.
Črno območje namreč lahko služi kot vizualna referenca za določanje položaja Sonca in orientacije satelita. V kombinaciji z opazovanjem Zemlje in Lune bi lahko takšno zaznavanje vesoljskemu plovilu pomagalo pri samostojnem določanju položaja in gibanja.
Od laboratorija do vesolja
Uspeh je rezultat večletnega razvoja. Leta 2023 je ESA za tehnološko fotografijo tedna izbrala posnetek “Zemlja skozi 2-milimetrsko lečo”, ki je nastal na nanosatelitu TRISAT-R. Letos poleti je sledila še fotografija “Umetnost hadronov” iz pospeševalnika CERN.
Zdaj se tehnologija preizkuša še v dejanskem vesoljskem okolju. Slovenski satelit TRISAT-S je v nizko Zemljino orbito poletel 5. septembra 2026 na krstnem poletu rakete Spectrum nemškega podjetja Isar Aerospace. Nanosatelit velikosti 3U ima na krovu kar šest miniaturnih kamer, ki omogočajo zajem različnih podatkov o vesoljskem okolju.
Po besedah dr. Iztoka Krambergerja, vodje projekta TRISAT na UM in direktorja za inovacije pri SkyLabsu, podatki omogočajo primerjavo simulacij in laboratorijskih testov z dejanskimi meritvami v orbiti.
Preizkušajo tudi hibernacijo satelita
Ekipa na TRISAT-S ne preizkuša samo tehnologije optične navigacije. Ena od pomembnih tehnologij je tudi hibernacija vesoljskega plovila, pri kateri je poraba energije praktično nična.
To je za majhen satelit posebej pomembno zaradi omejenega vira energije. Kombinacija izjemno varčne hibernacije in vizualnega zaznavanja naravnih nebesnih teles bi lahko bila pomembna za prihodnje dolgotrajne in avtonomne misije v globokem vesolju.
Pri razvoju kamer imajo pomembno vlogo tudi SkyLabsovi zaščitni mehanizmi pred učinki sevanja. Njihovo delovanje so pred tem preverjali v sevalnem okolju CERN-ovega objekta CHARM, kjer je kamera med več kot 108-urnim eksperimentom zajela več kot štiri milijone slik.
Slovensko znanje na evropskem vesoljskem zemljevidu
Nova nagrada ESA je že tretja tehnološka fotografija tedna, pri kateri so se znašli dosežki slovenskih strokovnjakov. Nenavaden posnetek Sonca tako ni zanimiv le zaradi svojega videza, ampak predvsem zato, ker prikazuje tehnologijo, ki bi lahko nekoč pomagala vesoljskim plovilom pri samostojni orientaciji daleč od Zemlje.
UM
Univerza v Mariboru / Skylabs
