SpekterTehnologija

Denar leti po zraku

Cvetenje fintecha lahko pripišemo tudi nezaupanju v kriptovalute.

Kot študentu financ in bančništva mi svet klasičnega poslovanja na okencih seveda ni tuj. Dobro razumem bilanco banke in ozadje njenega delovanja, ki je očem večinoma skrito. »Saj je vse že od nekdaj enako,« bi dodali mnogi. Banke se v preteklosti niso ravno »proslavile«, med drugim tudi zato, ker je njihovo delovanje zavito v tančico skrivnostnosti in ker so si skozi leta privoščile premnoge afere. Zgolj čas pa bo pokazal, ali jih bodo te pokopale ali pa jim bo to naredila močna konkurenca, ki se bankam postavlja ob bok. Veliko je namreč odvisno tudi od regulacije.

Dejstvo je, da so bančniki veljali za konservativno vrsto ljudi, ki v ponošenih sivih oblekah vsak dan ob isti uri korakajo do svoje sive pisarne. Obstajali so seveda še investicijski bančniki, ki pa so bili nekoč v našem okolju podobno fikcijska bitja kot James Bond in smo jih prav tako lahko opazovali samo v filmih. Verjetno si še nedolgo nazaj nihče ni predstavljal, da bodo velik delež »klasičnega« posla lahko prevzemali IT-strokovnjaki, katerih algoritmi, ki so jih najverjetneje spisali v raztegnjenih majicah in »fensi« supergah (karikiram), obvladujejo posel skoraj brez napak in zahtevajo veliko manj časa. V zadnjih letih pa v posel hranjenja in posojanja denarja vstopajo tudi podjetja, ki jim te dejavnosti nikakor ne bi pripisali. Ob tem pa se poraja tudi vedno močnejši dvom o lojalnosti tovrstne konkurence.

Velikokrat si spletni velikani dovolijo močno posegati v našo zasebnost.

Če je avtomatizacija mogoča pri »šraufih«, zakaj ne bi bila pri kreditih?

Fintech je okrajšava za finančno tehnologijo (financial technology), ki označuje nov način izboljšave in avtomatizacije zagotavljanja finančnih storitev. Vsaj tako ga opredeli finančno-investicijski slovar Investopedia. V samem jedru delovanja gre za zagotavljanje lažjega obvladovanja financ, procesov in življenj za potrošnike in podjetja. Ko se je fintech pojavil v začetku 21. stoletja, se je nanašal predvsem na avtomatizacijo storitev v ozadju bančnega delovanja (t. i. back office), danes pa je vse pogosteje povezan tudi z razvitimi uporabniškimi vmesniki, ki zagotavljajo bolj neposredno uporabo. Vključuje tudi razvoj in uporabo kriptovalut, kot je bitcoin. Preko finančne tehnologije lahko uporabniki izvajamo množico aktivnosti, kot so nakazila, polaganje depozitov s pomočjo pametnega telefona, prijave za kredit, zbiranje denarja za ustanovitev podjetja … Pogosto lahko te storitve hodijo z roko v roki z brskanjem po naši internetni zgodovini, vstopom v zasebnost in podobno. Eno od tehnoloških podjetij je celo priznalo, da je del ocene kreditne sposobnosti količina igranja videoigric.

A fintech storitev ne moremo pripisati samo velikim IT-podjetjem in zagonskim podjetjem (start up), ki se pogosto ukvarjajo z bolj nišnimi produkti. Finančna tehnologija je prisotna že na mnogih področjih. NLB, NKBM in še mnoge druge slovenske banke že precej časa ponujajo široko paleto storitev, ki jih lahko opravimo kar preko pametnega telefona ali računalnika, ne da bi morali obiskati poslovalnico. Tako se število uporabnikov spletnega bančništva, pa tudi aplikacij in platform za množično financiranje povečuje. Pokrita so mnoga področja poslovanja, ne zgolj »klasično« bančništvo.

Tudi pri nas smo odprti za novosti

V Sloveniji lahko bančni račun, pri katerem pridobimo številko IBAN, poleg klasičnih bank odpremo tudi pri Revolutu, Bunqu, N26, Monese in Transfer Wise. Pri tem je treba upoštevati, da so številke IBAN najpogosteje registrirane v tujini, kar ni nikakršna težava, zaradi obvezne izmenjave davčnih podatkov pa jih je treba prijaviti Finančni upravi RS. Ponudnikov kreditnih kartic je veliko manj, pravzaprav jih ponuja zgolj Bunq, medtem ko poleg naštetih debetno kartico ponujata še Curve in Petrolov MBills. Trgovanje z delnicami ponuja samo Revolut, medtem ko je za uporabnike odprtega bančništva (prikaz računov drugih bank) prijazen samo še MBills. Petrol se je že leta 2018 vključil tudi med ponudnike storitev prodaje kriptovalut, ki jih je bilo mogoče kupiti na njihovih bencinskih servisih. In ravno Petrol je tip podjetja, ki ga v finančni industriji še pred nekaj leti gotovo ne bi pričakovali.

Kot navajajo na spletni strani, je ideja o plačevanju mesečnih računov nastala v okviru Halcomovega internega pospeševalnika idej v letu 2013 ter se hitro prelevila še v mobilno denarnico, s katero lahko uporabniki plačujejo tudi blagajniške račune, nakazujejo denar prijateljem, plačujejo na spletu in drugod. Zanimivo, do leta 2017 je MBills deloval samostojno, pravi zagon pa je dobil šele po združenju moči s Petrolom. Trenutno gre za največjega ponudnika fintecha pri nas, vendar pa smo Slovenci to vrsto finančnih storitev spoznali že mnogo prej in jo tudi dobro sprejeli. Govor je seveda o Moneti.

Spoznali smo jo kot prvo obliko plačevanja s telefoni in plod sodelovanja med takratnim podjetjem Mobitel (danes samo Telekom Slovenije) in bankami. Bila je uporabna kot vrsta plačila na avtobusih, v različnih trgovinah in celo avtomatih s prigrizki. Napredek tehnologij z vgrajevanjem terminalov NFC pa jo je s časom porinil v ozadje. Posledica je VALÚ, ki ga lahko imenujemo za njenega naslednika in ki združuje mobilno plačevanje, prenos sredstev med uporabniki in delitev računa (v Ameriki večinoma poznan kot Venmo). Kot naslednik Monete je tudi edini način vožnje z mestnim prometom v Ljubljani, ne da uporabljamo fizično kartico Urbana.

Nismo se samo učili od tujcev

Prej omenjena Moneta je z nekoliko drugačnim načinom delovanja prava babica storitev mobilnih plačil in na neki način ena od začetnic fintecha. Apple je tako na svojih napravah šele leta 2014 predstavil storitev digitalne denarnice pod imenom Apple Pay. Ta je odprla pot spletnim velikanom v svet finančne tehnologije. Omogoča plačevanje v trgovini, v aplikacijah na iOS in na spletu, vendar deluje (jasno) zgolj na napravah istoimenskega proizvajalca. Za varnejšo uporabo je plačilo treba potrditi s prstnim odtisom (touch ID) ali skeniranjem obraza (face ID). Postopoma so jo uvajali v različnih državah sveta, v Sloveniji pa naj bi začela delovati v letu 2020. Podpira sisteme Visa, MasterCard, Maestro, American Express …, vendar v ničemer ne revolucionira plačilnih storitev.

Banke so močno obremenjene z nadzorovanjem plačilnega prometa.

Skoraj natanko eno leto za sistemom Apple Pay je svoj sistem v javnost lansiral tudi Google. Začetno poimenovanje Android Pay pa so v letu 2018 preimenovali v Google Pay. V primerjavi s predhodnikom je s tem sistemom lažje kupovati tudi letalske vozovnice in vstopnice za različne dogodke. Prav tako kot večina omogoča plačevanje s telefonom preko nalepke NFC, plačilo pa potrdimo s štirimestnim geslom ali prstnim odtisom. Račun je treba pred prvo uporabo povezati s kreditno ali predplačniško kartico, kar v bistvu ne zagotavlja neodvisnosti od klasičnega (IBAN) računa. V Sloveniji trenutno še ni podprt.

.

So pravila enaka za vse?

Pospešek podjetjem finančne tehnologije je vsaj v Evropi nedvomno dala že leta 2015 sprejeta direktiva o plačilnih storitvah v domačem prometu (PSD2), ki jo je v roku do konca februarja 2018 vpeljala tudi Slovenija v zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih. Prednost sistemom fintech v mnogih primerih daje umetna inteligenca, ki lahko bolje predvideva uporabnikove potrebe in mu prilagojeno svetuje o upravljanju s financami. Trend, ki prav tako ni zanemarljiv, pa je postopno upadanje gotovine, pri čemer je v Evropi vodilna Švedska. Tam so vedno bolj aktivne tudi razprave o morebitnem uvajanju brezgotovinske družbe.

Fintech je pogosto tudi obvod v regulaciji v finančnem svetu. Za banke namreč veljajo izjemno stroga pravila, ki so se izoblikovala skozi zgodovino. Tako so dolžne pregledovati vse od izvora denarja, financiranja terorizma, preprečevanja pranja denarja in sumljivih transakcij, kar ne le najeda njihovo komercialno dejavnost, temveč tudi odvzema veliko časa in denarja za administrativne dejavnosti. Medtem pa je največji globalni finančni portal Bloomberg pred kratkim poročal, da imajo velikani internetnega plačevanja, kot sta PayPal ali Alipay, vezana velikanska sredstva in da je njuno poslovanje v številnih elementih podobno delovanju bank, medtem ko je po drugi strani tako rekoč neregulirano.

Zakonodajalci oziroma regulatorji bodo zato morali postoriti še veliko dela na področju uravnoteževanja pravil za vse, ki opravljajo podobne storitve. Vse do tedaj pa lahko pričakujemo, da bo glavnina depozitov prebivalstva ostajala na klasičnih bankah, ki pa imajo že sedaj velike težave z njegovim upravljanjem. Spremembe so neizbežne, vendar jim morajo slediti tudi pravila.

 

 Urban BRATINA
 Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close