Kraljica je s svojimi zavidljivimi 93 leti britanski monarh z najdaljšim vladanjem, saj je prestol zasedla že leta 1952 pri rosnih 25 letih. Združenemu kraljestvu vlada že 67 let, s čimer je prehitela svojo praprababico Viktorijo, ki je vladala 63 let. Čeprav je njen oče, kralj Jurij VI., umrl v 56. letu starosti, pa se je njena mama, Elizabeth Bowes-Lyon, imenovana tudi kraljica mati, poslovila v svojem 102. letu. Zato lahko predvidevamo, da je dolgoživost v kraljičini krvi. Toda smrti ni mogoče premagati, zaradi česar obstajajo skrbni in natančni načrti za čas, ko bo kraljica Elizabeta II. preminila. Ta načrt se po poročanju Guardiana imenuje London Bridge oziroma Londonski most.
Skrivnostni mostovi
Načrt naj bi bil prvotno zasnovan v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in se od takrat spreminja in posodablja večkrat letno. Vključuje vladne službe, Anglikansko cerkev, Londonsko metropolitansko policijo, medije in oborožene sile Združenega kraljestva. Po poročanjih je kraljica nekaj ključnih odločitev v zvezi z načrtom sprejela kar sama, določene odločitve pa bo po njeni smrti lahko sprejel samo njen naslednik, sin Charles, valižanski princ. Britanski mediji so že v začetku leta 2017 pisali o tem, da naj bi frazo “Londonski most je padel” uporabili za oznanitev smrti kraljice takratnemu predsedniku vlade in ključnemu osebju, s čimer se bo sprožil dolgo snovani načrt. Ali je ta stavek po terorističnem napadu leta 2017 na Londonskem mostu, ko je bilo ubitih 11 ljudi, in glede na to, da je fraza javno znana, še vedno v uporabi, za zdaj ni znano.
Princ Charles ne bo samodejno podedoval naziva vodje Skupnosti narodov, za to bo potreboval odobritev vseh članov Skupnosti narodov
Podobni načrti so bili izvedeni tudi leta 1952, ko je umrl kraljičin oče, kralj Jurij VI. Takrat so bili uradniki obveščeni s stavkom “Hyde Park Corner”. Gre za območje v Londonu, ki ga sestavlja veliko križišče, frazo pa so uvedli z namenom, da bi preprečili prezgodnje poročanje o smrti kralja. Načrt ob smrti kraljice matere, mame kraljice Elizabete II., so prav tako poimenovali po mostu, in sicer se je imenoval “operacija most Tay”. Trenutno pa naj bi bili v teku še dve operaciji, in sicer “operacija most Forth” in “operacija most Menai”. Prva operacija je namenjena princu Filipu, vojvodi edinburškemu, možu kraljice Elizabete II., druga operacija pa Charlesu, valižanskemu princu, sinu kraljice in trenutnemu prestolonasledniku.
Istočasnost za preprečitev lažnih novic
Ko bo kraljičin zdravnik uradno razglasil smrt kraljice Elizabete II., bo kraljičin zasebni sekretar Edward Young poklical Borisa Johnsona oziroma takratnega predsednika vlade in izgovoril besede “Londonski most je padel”. Britansko zunanje ministrstvo bo nato poklicalo 15 vlad, v katerih je kraljica še vedno na čelu države, med njimi so Bahami, Avstralija, Barbados in tudi Papua Nova Gvineja. Sledili bodo klici nekdanjim državam Skupnosti narodov (ang. The Commonwealth) oziroma 36 državam, ki jim je nekoč vladala kraljica, danes pa tam velja samo še za simbolno figuro. Takoj ko bodo novico prejeli vsi pomembni ljudje, bodo o smrti kraljice izvedeli tudi vsi mediji. V istem trenutku in v skladu s tradicijo bo lakaj v žalnih oblačilih na vrata Buckinghamske palače objavil obvestilo s črnim robom. Hkrati bo novica objavljena tudi na uradni strani kraljeve družine. Vse se bo zgodilo ob istem času, da bi preprečili lažne informacije, kot je bila praksa že v preteklosti, ko so britanski mediji napačno poročali o smrti princa Filipa, kraljičinega moža.
Vnaprej pripravljena žalna oblačila
Kot poroča Guardian, naj bi večina največjih britanskih medijev že pripravila osmrtnice in novice, ki jih bodo predvajali in objavili ob smrti kraljice. Tudi če se sliši precej morbidno, je smiselno biti pripravljen predvsem ob tako pomembnem dogodku, kot je smrt kraljice za britanski narod.
Po poročanju Guardiana naj bi imela vsaka radijska postaja že pripravljen seznam pesmi ob smrti kraljice, in sicer seznam, poimenovan mood 2 za žalostne in mood 1 za najbolj žalostne pesmi.
Omenimo lahko primer televizije BBC, katere novinar se je znašel pod valom kritik, ker je ob naznanilu o smrti kraljice matere namesto črne kravate nosil kravato rdečkasto rjave barve, saj naj bi ta bila bolj primerna kot črna, kar je zagovarjalo tudi vodstvo. Medije bo obvestil sistem za prenos radijskih opozoril (RATS), komercialni radii naj bi igrali žalno glasbo, televizijski programi pod okriljem BBC-ja pa bodo prekinili načrtovani program in začeli predvajati novice o kraljičini smrti. BBC bo ob takojšni razglasitvi predvajal vnaprej posnete sekvence, v vmesnem času pa se bo novinar, ki bo takrat na delu, preoblekel v že pripravljena črna oblačila. Guardian poroča, da ima televizijska hiša The Times pripravljena poročila, ki se nanašajo na kraljico in kraljevo družino, kar za enajst dni, ITN in Sky News pa naj bi že dolgo vadila poročanje in oddajanje ob kraljičini smrti, v katerem so njeno ime zamenjali s psevdonimom “gospa Robinson”.
V Londonu se bodo začele obredne tradicije, po katerih so znani Britanci. Vse zastave bodo spustili do polovice, zvonovi bodo bili po vseh londonskih cerkvah. Slišati bo tudi znameniti tenorski zvon Westminstrske opatije, ki zazvoni v primeru kraljeve smrti. Nekatera podjetja bodo zaprla svoja vrata, gledališki in športni dogodki pa bodo najverjetneje odpovedani. Ljudje se bodo začeli zbirati pred Buckinghamsko palačo, država pa bo vstopila v desetdnevno obdobje žalovanja pred pogrebom kraljice. Še isti dan bo Charles, kraljičin najstarejši sin, postal kralj, le dan po njeni smrti pa bo prvič uradno nastopil v svoji kraljevi vlogi z uradnim nagovorom javnosti. Kaj kmalu se bodo zbrali vsi člani vlade, ki bodo zaprisegli novemu kralju, in sicer ob vojaškem salutiranju ter zvoku pokov 41 pištol. Kralj Charles, če je to ime, ki si ga bo izbral, se bo kmalu po kraljičini smrti odpravil na turnejo po Veliki Britaniji, preden se bo vrnil v London. Obiskal bo voditelje vlad v vseh prestolnicah, Edinburgu, Belfastu in Cardiffu. V tem obdobju bodo televizijski kanali predvajali številne dokumentarne filme, že posnete v kraljičino čast, BBC pa se bo v znak spoštovanja vzdržal predvajanja komičnih oddaj.
Če kraljica umre v tujini, bo letalo kraljevih letalskih sil poslalo krsto s kraljevimi pogrebniki, da jo pripeljejo nazaj v London.
Kraljičino zadnje počivališče
Štiri dni po smrti kraljice bodo njeno truplo v krsti z vojaško povorko peljali od Buckinghamske palače do Westminstrske opatije. Tam bo ležala štiri dni. Ko se ji bodo poklonili novi kralj, kraljeva družina in dostojanstveniki, se bodo vrata odprla širši javnosti, ki ji bo lahko izkazala spoštovanje. Pogreb naj bi potekal predvidoma 10 ali 12 dni po kraljičini smrti. Gotovo pa je, da bo dan pogreba uradni praznik za celotno Združeno kraljestvo. Takrat bo tudi borza zaprla svoja vrata, njenemu zgledu pa bodo sledila številna podjetja. Ob 11. uri bodo zazvonili zvonovi Big Bena, ko bo krsta pripeljana v notranjost Westminstrske opatije. Tam se bo zbralo okoli 2000 povabljenih gostov, ki bodo družno sklonili glave k molitvi. Po bogoslužju bo krsta odpeljana do gradu Windsor in nato končno do kapele svetega Jurija, kjer bo kraljica Elizabeta II. počivala poleg očeta, kralja Jurija VI.
Konec dobe kraljice Elizabete II.
Leto dni po smrti kraljice Elizabete II. bo kralj Charles tudi uradno zaprisegel kot kralj. Tudi takrat bo po celotnem Združenem kraljestvu dela prost dan, analitiki pa že poročajo, da bodo celoten pogreb, stroški in kronanje britansko gospodarstvo stali več milijard funtov. Meseci po kronanju bodo zraven novega kralja prinesli tudi številne spremembe. Natisnjena bo nova britanska valuta s kraljevim portretom, valuta s kraljičino podobo pa bo počasi odstranjena iz uporabe. Enako se bo zgodilo z znamkami, potnimi listi ter policijskimi in vojaškimi uniformami. Spremenila se bo tudi državna himna, ki se bo po novem glasila “Bog obvaruj kralja”.
Zanimivo bo videti, kako se bodo na kraljičino smrt odzvale države Commonwealtha, saj bi lahko njihove odločitve za vedno spremenile britansko kraljevo družino. V Avstraliji tako raste podpora odločitvi, da bi ta izstopila iz Skupnosti narodov in postala republika. Kraljičina smrt bi lahko to podporo samo še povečala, in če se bodo odločitvi pridružile tudi druge države, bi to gotovo oslabilo britansko monarhijo. Ta scenarij se nevarno bliža. Sprožila se bo operacija Londonski most, ki ji bo sledil zagotovo najodmevnejši pogreb naših življenj. To bo konec dobe kraljice Elizabete II.
