Raziskave kažejo, da lahko igranje računalniških iger učinkovito pripomore k zmanjševanju stresa, saj pozitivno vpliva na počutje. Čeprav obstajajo pomisleki glede vpliva nasilnih videoiger, dosedanje ugotovitve na splošno kažejo, da lahko igranje videoiger izboljša sposobnost čustvenega spoprijemanja s stresom, ne da bi pri tem imelo očitne negativne učinke na vedenje v resničnem svetu.
Kaj pravijo raziskave?
Večina igralcev iger poroča, da jim igranje pomaga pri lajšanju stresa in jim prinaša zadovoljstvo. To naj bi še posebej držalo kadar igre igrajo s prijatelji. Nekateri dokazi kažejo, da bi lahko bile številne komercialno dostopne videoigre koristne tudi pri obravnavi duševnih stanj. Številne raziskave videoiger izhajajo iz predpostavke, da so igre stresne ali psihološko škodljive. Čeprav to ne predstavlja celotne slike, nekatere raziskave to predpostavko podpirajo.
Raziskave kažejo, da je igranje nasilnih videoiger povezano z višjo stopnjo agresivnosti. Kljub temu še vedno poteka razprava o tem, kako se ta povezanost odraža v vedenju v resničnem življenju. Številne laboratorijske raziskave se namreč osredotočajo predvsem na misli in besedno izražanje, ne pa na dejansko vedenje. Ena od raziskav je namreč pokazala, da so mladostniki, ki so igrali nasilne videoigre, doživeli le minimalno povečanje občutkov agresivnosti. To povečanje je bilo komaj zaznavno. Pri mladostnicah pa so raziskovalci opazili rahlo povečanje ravni stresa.
Kaj že vemo?
Raziskave kažejo, da je vpliv videoiger na odziv telesa in na stres zapleten. Prav tako se lahko razlikuje glede na vrsto videoigre. Borilne igre so v primerjavi z miselnimi igrami povezane z izrazitejšimi fiziološkimi znaki stresa, kot je povišan krvni tlak. Hkrati pa igralci pri njih poročajo o večji količini pozitivnih čustev.
Velik del raziskav, ki so ugotovile povezavo med nasiljem v videoigrah in agresivnostjo, v resnici ne dokazuje jasne povezave med izpostavljenostjo nasilju v igrah in agresivnim vedenjem v resničnem življenju. Večina igralcev videoiger se po igranju namreč ne vede agresivno do drugih. Takšno vedenje so raziskovalci večinoma opazili v laboratorijskih okoljih.
O stresu
Obstajajo dokazi, da lahko videoigre predstavljajo varno in prijetno okolje za razvijanje čustvene zavesti ter sposobnosti spoprijemanja s stresom. Ena od ključnih razlik med igralci, ki so se v času raziskav s stresom uspešno spoprijemali, in tistimi, ki so bili pri tem manj učinkoviti, je bila sposobnost spremljanja lastnih občutkov in notranjih stanj. Ta sposobnost je znana kot interoceptivno zavedanje. S spremljanjem lastnega notranjega stanja lahko posamezniki sprejmejo ukrepe za ohranjanje čustvenega ravnovesja. To lahko storijo s sprejemanjem koristnih odločitev, s katerimi izboljšajo svoj položaj, ali z iskanjem podpore pri drugih.
DOSTOP.si / IK
Unsplash
