Študentski vodnikZabava

Mariborski študentski vodnik: Začetni tečaj mariborščine

Gustek, čaga, fuzl. Besede, ki povprečnemu Slovencu vsebinsko ne povedo kaj veliko. Vsekakor pa vemo, da Štajerci, predvsem pa ne Mariborčani, nismo povprečni Slovenci. Ker za lažje razumevanje lokalne govorice kot bodoči študent v Mariboru potrebuješ nekaj napotkov, preberi naslednji slovarček.

Zdaj, ko začenjaš študijsko leto na drugi največji slovenski univerzi, na Univerzi v Mariboru, je čas, da se spoznaš tudi z lokalno govorico. Da ne boš debelo gledal, ko bo nekdo v gostilni naročil fuzl in ko se bodo kolegi dogovorili za srečanje na travi. Pomembno je tudi, da se znaš odzvati, če ti nekdo reče kaj, kot je “serbus, gustek”. Kar je drugod zgolj ljubkovalna različica imena Avgust, pri nas nosi vse prej kot ljubkovalno konotacijo. In vse to je tako ali drugače mariborščina.

Hrana in pijača – Maribor edition

Če na začetku še nisi povsem pripravljen na pristno mariborsko študentsko življenje (špricar za zajtrk – ta naj bo obvezno beli pa malega ne nosit), lahko v lokalu naročiš kar malo belo. To nekaj procentov bolj mlečno verzijo kave z mlekom najdeš le redkokje drugod kot v Mariboru. Pokaži, da si pravi domačin in v zameno za nekaj centov razlike v ceni pokaži, da obvladaš lokalne navade. Po deseti uri (če ne poznaš natakarja) si privošči prvi štamperli dneva. Izbira šilca žgane pijače ti je povsem prosto prepuščena, zagotovo pa boš v prihodnjih študentskih mesecih že ugotovil, katera ti najbolj ustreza. Zvečer ali po kosilu je nato čas za kaki fuzl. Fuzl je poleg špricarja drugi najbolj priljubljeni štajerski koktejl – v njem se skrivata Cockta in tavžntroža.

Kaj smo kaj jedli? – popolna hudomušna opazka, ki jo je v Mariboru obvezno izreči vedno, ko pride račun za pijačo, in je le-ta vsaj pikico višji od pričakovanega. Ko te prav zares zagrabi lakota (predvsem ugodna je ta izbira sredi noči), se obvezno odpravi v Pekarno Drava na Koroški cesti, kjer boš deležen najboljše pice daleč naokrog. Tako je okusna, da jo lahko ješ za praktično vsak obrok, obisk pekarne pa predstavlja tudi priložnost srečevanja znancev in navezovanja novih stikov. Podobno kot kebab pri Štuku. Tudi če ne poznaš koga od gostov, se te bo kot starega prijatelja zagotovo razveselil znani kebabmajster.

Kje se dobiš s prijatelji?

Precej splošno in vsestransko gostilniško zbirališče nekoliko nižje kakovosti pri nas imenujemo pajzl. To so gostilne s srcem, kjer nikoli ne zmanjka vina za špricar (liter-liter). Ko se zabava s špricarji spremeni v nekaj večjega, se prelevi v čago. Vrhunsko zabavo lahko opišemo kot čaga na pune, čaga pune hamre, čaga pune hakle ali s klasično čaga vreji ne.

belo vino, vino, štajerščina
Mariborščina velikokrat opeva najlepšo rožo sveta – vinsko trto, in z njo povezane dogodke.

Ostale lokacije, ki zvenijo precej svetovljansko, pa se vse nahajajo v našem lepem mestu, so Otok, trava/zelenica, Piramida, Kalvarija in Trikotna. Če je govora o Piramidi, Kalvariji ali Trikotni, se ti obeta pohod. Piramida je namreč eden izmed mestnih gričev, kjer je nekoč stal mariborski grad, Trikotna jasa pa koča, ki velja za prvo postajališče ob osvajanju Pohorja. Pohod na Kalvarijo je tudi v resnici kalvarija, saj moraš do vrha premagati kar 454 stopnic. Če te nekdo povabi na Otok, pripravi kopalke, saj se govori o Mariborskem otoku, na katerem se nahaja letno kopališče, Trava oz. Zelenica pa je travnata površina za Štukom, kjer svoj čas srčno radi preživljajo študenti iz bližnjih študentskih domov. Tudi ti imajo svoje oznake – živiš v trinajstki ali morda v tomiju? Tako je komuniciranje o lokaciji znatno lažje.

Kaj pa, ko si malo žleht?

Če želiš nekoga užaliti, ti je na voljo vrsta lepih slovenskih žaljivk, ki pašejo v praktično vsak stavek. Lahko jih vstaviš na začetek, v sredino ali pa z njimi smiselno poudariš in zaključiš povedano. Izmed izrazito lokalnih naj omenimo hepan in gustek, ki pomenita nekaj podobnega kot butelj ali budalo – z izjemo, da v sebi nosita strast štajerske borbenosti.

Pri učenju mariborskega jezika pa seveda ne pozabi na vse nepotrebne besede, ki jih radi dodajamo v stavke. Te, ne in čuj so le ene izmed mnogih. Pravzaprav pa je lahko karkoli dobro štajersko mašilo, če ga dodaš s srcem. Prepusti se toku in eksperimentiraj. Pri tem si lahko pomagaš tudi z razlago, ki sta jo ustvarila Slon in Sadež, in hramom štajerskih narečnih izrazov, Štajerski árgo. Seoska!

Sara VOCOVNIK
 Unsplash, Instagram

Sara Vocovnik

Novinarka

Sorodni članki

Back to top button