Prvi april: praznik šal, potegavščin in laži
Prvi april, znan kot dan norcev, je praznik šal in potegavščin, katerega izvor ni povsem pojasnjen. Od zgodovinskih teorij do sodobnih medijskih prevar razkriva, kako hitro lahko ljudje verjamemo navidez verodostojnim zgodbam.
Dan norcev ali dan norčavosti, prvi april … Na ta dan si ljudje radi privoščijo šale na tuj račun, s katerimi tistega, ki šale ne prepozna, spravijo v neprijeten položaj. Natančen izvor tega običaja še vedno ni povsem znan. V številnih državah pri prazniku sodelujejo tudi časopisi in drugi mediji, ki objavljajo lažne novice ali izmišljene zgodbe.
Prvi april je dan, ko se spomnimo, kaj smo ostalih 364 dni v letu. (Mark Twain)
Kako se je začel dan norcev?
Nekateri zgodovinarji menijo, da praznik izvira iz Francije. Leta 1564 je kralj Karel IX. z odlokom Roussillon določil, da se novo leto od takrat naprej praznuje 1. januarja. Pred tem se je novo leto praznovalo spomladi oziroma okoli velike noči. Ker je velika noč premakljiv praznik, so nekateri ljudje še naprej sledili staremu koledarju in novo leto praznovali po starem. Zaradi tega so postali tarča posmeha in so jih drugi začeli imenovati “aprilski norci”.
Ena izmed teorij pravi, da je ta neuradni praznik leta 1713 razglasil francoski sončni kralj Ludvik XIV. Na ta dan naj bi si dvorni norček privoščil šalo na njegov račun, zaradi česar pa bi kralj skoraj izgubil krono.
Tradicije po svetu
Praznovanje 1. aprila se med državami razlikuje, vendar povsod vključuje element prevar ali šal. V Franciji žrtev imenujejo poisson d’avril (dobesedno “aprilska riba”). Otrokom je na ta dan pogosto izziv, da bi drugi žrtvi na skrivaj na hrbet pritrdili papirnato ribico. Ta naj bi simbolizirala lahkoverno osebo, ki jo z lahkoto ujameš.
Na Škotskem so 1. april včasih imenovali Gowkie Day ali Hunt the Gowk. Beseda gowk pomeni kukavico, ki je v tem kontekstu simbol za norca oziroma nekoga, ki ga je lahko prevarati. Na ta dan so ljudje druge šaljivo pošiljali na lažne opravke ali jih poskušali zavesti. Danes na Škotskem ta dan praznujejo kar dva dni.
Britanci pa se delajo norca le zjutraj in dopoldne, saj verjamejo, da popoldansko norčevanje prinaša smolo. Na Danskem pa dan šaljivcev praznujejo kar dvakrat, poleg prvega aprila še prvega maja.
Prvoaprilska riba?
O vlogi ribe na prvi april v Franciji se veliko ugiba, resnica pa ostaja ne povsem jasna. Ena izmed razlag pravi, da izraz poisson d’avril izvira iz pesmi, ki jo je leta 1508 napisal francoski pesnik Eloy d’Amerval, vendar ni gotovo, ali je z njo opisoval dan šaljivcev ali zgolj neumno osebo. Druga razlaga pravi, da naj bi izraz nastal zato, ker je bilo spomladi v rekah veliko mladih rib, ki jih je bilo lahko ujeti, zato so ribiči ulov pogosto spremljali z norčijami. Po tretji razlagi pa je francoska prvoaprilska riba povezana s postom, ko ljudje niso smeli jesti mesa, ribe pa so bile še vedno dovoljene.
Znane aprilske potegavščine
Med znanimi prvoaprilskimi potegavščinami so številni primeri, ki so jih ustvarili mediji in velika podjetja ter so pogosto zavedli veliko ljudi. BBC je leta 1957 v eni prvih televizijskih aprilskih potegavščin predvajal prispevek o drevesih, na katerih naj bi rasli špageti. V petdesetih letih je nizozemska televizija objavila novico, da se je poševni stolp v Pisi porušil, kar je mnoge gledalce zavedlo. BBC je leta 1965 znova presenetil z izmišljeno tehnologijo “Smellovision”, ki naj bi omogočala prenos vonjav prek televizije, pri čemer so nekateri gledalci celo trdili, da vonj res zaznavajo. Leta 2008 je pa Google objavil oglas, v katerem je iskal prostovoljce za misijo na Mars.
Previdnost ni nikoli odveč
Dan norcev nas tako vsako leto opomni, da je svet včasih vredno pogledati tudi z malo humorja in distance. Čeprav so šale lahko zabavne, pa hkrati pokažejo, kako hitro lahko ljudje verjamejo informacijam, zato je vedno dobro ohraniti kanček previdnosti in zdrave pameti.
Katja JARC
