Nov Zakon o visokem šolstvu: Kaj prinaša in kakšne bodo posledice?

Po dolgih 30 letih smo v Sloveniji dobili povsem nov Zakon o visokem šolstvu. Stari zakon je bil kar 13-krat popravljen, zdaj pa ga nadomešča sodobna ureditev, ki se je oblikovala skupaj s študenti, profesorji in predstavniki univerz. Spremembe niso majhne, od več denarja za univerze, novih oblik študija, pa vse do boljše podpore za študente v domovih in na področju športa.

Kako je nastajal nov zakon?

Posebnost nove ureditve je način priprave: oblikovana je bila široka delovna skupina, zato naj bi zakon bolje odražal potrebe vseh, ki živijo akademsko življenje. Sodelovali so predstavniki univerz, zasebnih visokošolskih zavodov, študentov, raziskovalnih inštitutov, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, sindikatov ter gospodarstva. Minister dr. Igor Papič je ob sprejetju zakona poudaril, da gre za rezultat najširšega možnega sodelovanja, ki zagotavlja, da zakon odraža realne potrebe sistema.

Več denarja, več svobode za univerze

Po novem bo v visoko šolstvo steklo več denarja – do 1,5 % BDP. To v praksi pomeni več prenovljenih predavalnic, laboratorijev in več vlaganja v študentske domove. Poleg tega bodo pogodbe o financiranju trajale šest let (prej štiri), kar univerzam omogoča bolj stabilno načrtovanje dolgoročnih projektov in več avtonomije.

Konec samostojnih javnih fakultet

Po novem se bodo javni visokošolski zavodi ustanavljali samo kot univerze na predlog vlade. To pomeni, da novih samostojnih javnih fakultet ne bo več. Če bi na primer neka regija želela ustanoviti novo javno fakulteto, recimo Fakulteto za trajnostni turizem v Postojni, to ne bo mogoče. Nova ustanova bi se morala ustanoviti kot univerza ali pa bi se novi program priključil že obstoječi univerzi (npr. Univerzi v Ljubljani ali Mariboru).

Prav tako bodo študentski domovi organizirani znotraj univerz, tudi Študentski dom Ljubljana se bo priključil Univerzi v Ljubljani.

Kakovost in akreditacije

Akreditacijska obdobja se zdaj podaljšujejo s 5 na 7 let, univerze z dokazano kakovostjo pa bodo lahko same potrjevale svoje študijske programe.

Do zdaj je moral vsak nov program potrditi NAKVIS, državna agencija za kakovost. Po novem bodo večje in priznane univerze, ki že imajo dokazano kakovost, lahko določene programe odobrile same. NAKVIS pa bo še vedno imel nadzor in bo skrbel za preglednost postopkov.

Mikrodokazila in prilagojen študij

Ena izmed največjih novosti so mikrodokazila – krajši programi, ki omogočajo da študenti ali zaposleni hitro pridobijo dodatna znanja in kompetence, recimo tečaj umetne inteligence ali digitalnega marketinga.

Izredni študij bo nadomestil časovno prilagojen študij, ki nudi enako znanje kot redni, a je bolj fleksibilen in poteka počasneje. Nekdo, ki dela, bo torej lahko predmet opravil počasneje, brez da bi moral plačevati dražje šolnine za izredni študij.

Brezplačen študij za vse in ohranitev slovenščine

Kaj to pomeni za študente?

Za študente to pomeni več možnosti in večjo varnost. Študij na prvi in drugi stopnji bo brezplačen za vse, prilagojene oblike pa bodo olajšale usklajevanje študija z delom ali drugimi obveznostmi. Mikrodokazila bodo omogočala hitrejše pridobivanje znanja, zakon pa prinaša tudi boljše pogoje v študentskih domovih in varnejše okolje z jasnimi pravili proti nadlegovanju in diskriminaciji. Več podpore bo namenjene tudi športu ter spodbujanju zdravega in trajnostnega življenjskega sloga.

Nov zakon o visokem šolstvu predstavlja prelomnico. Po 30 letih je slovenski visokošolski sistem dobil sodoben okvir, ki združuje finančno stabilnost, večjo samostojnost zavodov ter nove oblike izobraževanja. Čeprav bo praksa pokazala, kako se bodo spremembe uresničevale, je jasno, da slovensko visoko šolstvo stopa v novo obdobje. 

Eva ŽUNKOVIČ
Arhiv DOSTOP.si