Empatija, migracije in umetna inteligenca: na SCiM-u smo razpravljali o tem, kako ustvariti družbo prihodnosti

Kako lahko posameznik spremeni družbo? Kako ustvarjati pozitivne spremembe v družbi v času političnih delitev, migracij, umetne inteligence in vse večjega individualizma? Ravno ta vprašanja je obravnavala SCiM okrogla miza 2026 na temo Social Impact, ki je včeraj v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor povezala strokovnjake z različnih področij in mednarodne udeležence 26. študentske konference SCiM (Student Conference in Maribor).

SCiM okrogla miza 2026: spremembe se ne začnejo v parlamentu

Pogovor je vodil Nejc Benčič, vodja Creation Huba in predsednik društva SloMo, ki je poudaril, da družbeni vpliv ni nekaj oddaljenega, temveč ga ustvarjamo z vsakodnevnimi odločitvami in dejanji. Gostje pogovora so skozi lastne poklicne izkušnje predstavili različne poglede, skupna nit njihovih razmišljanj pa je bila, da se prave spremembe ne začnejo pri politiki ali tehnologiji, temveč se vedno začnejo pri človeku.

Migracije niso le politično vprašanje

Dr. Amna Potočnik, strokovnjakinja za regionalni razvoj in mednarodno sodelovanje, je izpostavila, da družbene odgovornosti ne bi smeli razumeti kot nekaj dodatnega, ampak kot temelj. Po njenem mnenju se moramo namesto vprašanja, kaj bi morali storiti, vprašati, zakaj tega še ne počnemo. Posebej je opozorila na migracije, ki niso le politično, temveč predvsem človeško vprašanje. Kot je dejala, je pomembno ohranjati povezanost z ljudmi in skupnostmi ne glede na njihove življenjske poti.

Empatija je več kot le beseda

S praktičnimi izkušnjami je razpravo dopolnil Žiga Auer iz Slovenske filantropije, ki vsakodnevno dela z migranti. Poudaril je, da pri integraciji ne gre zgolj za urejanje dokumentacije ali učenje jezika, temveč za ustvarjanje dolgoročnih možnosti za kakovostno življenje. Ob tem je opozoril, da so migranti pogosto priročen grešni kozel v političnih razpravah. Po njegovih besedah strah in negotovost ljudi hitro vodita v iskanje krivcev, kar politika pogosto izkorišča.

Od rejništva do spreminjanja zakonodaje

Najbolj osebno je spregovoril socialni delavec in nekdanji predsednik Študentske organizacije Slovenije, tudi nekdanji poslanec, mag. Darko Krajnc. Njegovo življenje je zaznamovala izkušnja rejništva, zato danes posebno pozornost namenja otrokom s podobnimi življenjskimi zgodbami. Po njegovem mnenju družba izgublja nekaj zelo pomembnega – sposobnost biti človek. Meni, da zgolj finančna pomoč pogosto ni dovolj, saj otroci in ranljive skupine potrebujejo predvsem razumevanje, sprejetost in srčnost.

Opozoril je tudi na pomen zgodovinskega spomina. Ob obisku koncentracijskega taborišča Auschwitz je, kot je dejal, še bolj razumel, kako pomembni so ozaveščanje, dialog in empatija, saj lahko ravnodušnost vodi v nevarne družbene premike. Prepričan je, da so Slovenci načeloma solidaren narod, vendar opaža, da v Sloveniji primanjkuje rejniških družin in pripravljenosti za pomoč najbolj ranljivim. Veliko vlogo pri tem pripisuje današnji egocentrični družbi.

Bo umetna inteligenca povezovala ali razdvajala?

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi vplivu novih tehnologij in umetne inteligence. Medtem ko je mag. Darko Krajnc poudaril, da tehnologija omogoča povezovanje ljudi po svetu, hkrati pa lahko izključuje posameznike s trga dela, je dr. Amna Potočnik opozorila predvsem na vprašanje vpliva algoritmov na naše odločitve. Žiga Auer pa je bil do družbenih omrežij in umetne inteligence precej bolj kritičen. Opozoril je, da tehnologija pogosto zmanjšuje neposredne človeške stike ter spodbuja politično polarizacijo, zaradi česar ljudje vse težje razvijajo empatijo.

Integracija je dvosmerna ulica

Sogovorniki so se strinjali tudi, da uspešna integracija pomeni veliko več kot zgolj prilagajanje priseljencev novi državi. Ključno je, da se spreminja tudi lokalno okolje, ki mora biti pripravljeno sprejemati raznolikost. Brez sodelovanja skupnosti in medsebojnega spoštovanja po njihovem mnenju prave integracije ni mogoče doseči.

Kakšen družbeni vpliv si želi Maribor?

Ob zaključku razprave so gostje poudarili, da ima Maribor velik potencial za ustvarjanje pozitivnih družbenih sprememb. Kot je dejal mag. Darko Krajnc, je prihodnost mesta odvisna predvsem od tega, kako bomo znali spoštovati razlike med ljudmi. Morda je prav to ključno sporočilo, ki ga prinaša SCiM okrogla miza 2026 – da največji družbeni vpliv ne izhaja iz velikih sistemov ali tehnologije, temveč iz ljudi, ki so pripravljeni prisluhniti drug drugemu.

Katja JARC
Dejan ZVONAR