Koliko hrane zavržemo? 29. september opozarja na problem, ki zadeva vse nas
Vsako leto se po svetu izgubi ali zavrže ogromna količina hrane, medtem ko se milijoni ljudi še vedno soočajo z lakoto in prehransko negotovostjo. 29. september je mednarodni dan ozaveščanja o izgubah in odpadni hrani, ki letos opozarja na preobrazbeni potencial zmanjševanja živilskih izgub in odpadne hrane. Kaj lahko naredimo sami in zakaj je pomembno, da o problemu razmišljamo tudi v vsakdanjem življenju?
29. september je mednarodni dan ozaveščanja o izgubah in odpadni hrani. Letošnja tema opozarja na preobrazbeni potencial zmanjševanja izgub in odpadne hrane ter na koristi, ki jih lahko prinesejo spremembe v načinu proizvodnje, distribucije in uživanja hrane.
Hrana je nekaj, kar potrebujemo vsak dan, vendar se velik del proizvedene hrane nikoli ne znajde na krožniku. Del se je izgubi že po žetvi in pred prihodom na trgovske police, veliko hrane pa se zavrže tudi v trgovinah, gostinstvu in gospodinjstvih.
Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah in odpadni hrani zato spodbuja posameznike, podjetja, organizacije in države k ukrepanju. Cilj je zmanjšati količino hrane, ki se izgubi ali zavrže, ter s tem prispevati k bolj trajnostnemu prehranskemu sistemu.
Zakaj je zavržena hrana pomembna tema?
Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) se globalno po žetvi in pred prihodom hrane na trgovske police izgubi približno 13 odstotkov proizvedene hrane. Na drugi strani se zavrže tudi velik delež hrane, ki je že na voljo potrošnikom. Po novejših ocenah je bilo leta 2022 zavrženih približno 1,05 milijarde ton hrane, kar predstavlja okoli 19 odstotkov hrane, ki je na voljo potrošnikom.
Največji delež odpadne hrane nastane prav v gospodinjstvih. Po podatkih Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) gospodinjstva predstavljajo približno 60 odstotkov zavržene hrane, sledita gostinstvo z 28 odstotki in trgovina z 12 odstotki. To pomeni, da imajo pri zmanjševanju količine zavržene hrane pomembno vlogo tudi naše vsakodnevne navade.
Hrana, ki je ne pojemo, vpliva tudi na okolje
Ko zavržemo hrano, ne zavržemo le samega živila. Za njegovo proizvodnjo so bili potrebni zemlja, voda, energija, delo in drugi viri. Izgube in odpadna hrana imajo vpliv tudi na podnebje. Po podatkih FAOSTAT prispevajo približno 10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov.
Po podatkih FAO hrana, ki je nikoli ne pojemo, uporablja približno 28 odstotkov svetovnih kmetijskih površin. Globalni odtis površin, namenjenih pridelavi hrane, ki je na koncu ne zaužijemo, znaša približno 1,4 milijarde hektarov.
Zmanjševanje količine zavržene hrane zato ni samo vprašanje varčevanja s hrano in denarjem. Povezano je tudi z učinkovitejšo uporabo naravnih virov, zmanjševanjem emisij in varovanjem okolja.
Medtem ko hrano zavržemo, milijoni ljudi živijo v negotovosti
Problem izgub in odpadne hrane postane še pomembnejši, če ga pogledamo v povezavi z globalno prehransko varnostjo. Podatki kažejo, da problem ni zgolj v količini proizvedene hrane, temveč tudi v tem, kako učinkovito jo uporabljamo in kako dostopna je ljudem.
Po podatkih FAO je leta 2025 lakoto doživljal približno vsak trinajsti človek na svetu, kar pomeni med 608 in 696 milijoni ljudi. Še približno 2,1 milijarde ljudi oziroma 25,8 odstotka svetovnega prebivalstva se je soočalo z zmerno ali hudo prehransko negotovostjo. Hkrati si približno 2,69 milijarde ljudi oziroma 32,7 odstotka svetovnega prebivalstva ne more privoščiti zdrave prehrane.
Kaj lahko naredimo sami?
Zmanjševanje količine zavržene hrane se lahko začne že pri vsakodnevnih navadah. Pomembno je, da načrtujemo nakupe, kupujemo toliko hrane, kot jo lahko porabimo, pravilno shranjujemo živila in ostanke uporabimo pri naslednjem obroku. Pomembno vlogo ima tudi razumevanje razlik med različnimi oznakami na živilih ter premišljeno ravnanje s hrano, ki je še vedno primerna za uživanje.
Vsak posamezen korak se morda zdi majhen, vendar lahko spremembe v vedenju velikega števila ljudi pomembno zmanjšajo količino zavržene hrane.
Letošnja tema: preobrazbeni potencial
Letošnja, že sedma obeležitev mednarodnega dneva ozaveščanja o izgubah in odpadni hrani nosi naslov “Transformative Potential of Reducing Food Loss and Waste” oziroma “Preobrazbeni potencial zmanjševanja izgub in odpadne hrane”.
FAO opozarja, da lahko zmanjševanje izgub in odpadne hrane prinese trojno korist: izboljša prehransko varnost in prehrano, zmanjša pritisk na naravne vire ter emisije toplogrednih plinov, hkrati pa lahko izboljša produktivnost in gospodarsko rast.
Pri tem niso pomembni le potrošniki. K zmanjševanju izgub in odpadne hrane lahko prispevajo proizvajalci, trgovci, gostinci, podjetja, raziskovalne ustanove, javni sektor in druge organizacije.
Odgovornost se začne pri vsakdanjih odločitvah
Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah in odpadni hrani je predvsem priložnost za razmislek o tem, koliko hrane dejansko potrebujemo in kaj se zgodi s hrano, ki je ne pojemo.
Zmanjševanje odpadne hrane lahko pomeni manjšo porabo naravnih virov, manj emisij, manjšo finančno izgubo in učinkovitejšo uporabo hrane, ki je že bila pridelana.
DOSTOP.si / EŽ
Unsplash
