Podnebne spremembe ne vplivajo le na vreme in okolje, ampak tudi na vsakdan otrok in mladih. Nova analiza UNICEF-a, ki vključuje podatke iz 106 držav in območij, ugotavlja, da je bilo leta 2025 zaradi neurij, poplav, vročinskih valov, suš in gozdnih požarov moteno izobraževanje več kot 171 milijonov otrok in mladostnikov – približno vsak deseti od predšolske dobe do višjega sekundarnega izobraževanja.
Največ težav povzročajo neurja in poplave
Najpogostejši vzrok za prekinitev pouka so bila neurja, ki so prizadela 109 milijonov učencev in dijakov. Poplave so prizadele najmanj 70 milijonov otrok. Vročinski valovi so motili pouk približno 50 milijonom.
Posledice niso vedno le zaprte šole. Podnebne nevarnosti lahko poškodujejo šolske stavbe, povzročijo prehod na pouk na daljavo, skrajšajo čas poučevanja, zmanjšajo obiskovanje pouka in povečajo tveganje za osip.
Tri četrtine prizadetih učencev in dijakov živi v državah z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki, kjer je pogosto manj sredstev za zagotavljanje nemotenega izobraževanja ob naravnih nesrečah.
V Pakistanu šole zaprte za več kot 28 milijonov otrok
Med najbolj prizadetimi državami je bil Pakistan. Zaradi hudih monsunskih poplav avgusta 2025 je bila vrnitev v šolo odložena za več kot 28 milijonov učencev in dijakov. Podobno velik vpliv je imel dogodek v Egiptu, kjer je močan veter z velikimi količinami prahu aprila povzročil enodnevno prekinitev pouka po vsej državi in prav tako prizadel več kot 28 milijonov otrok.
V nekaterih državah so se podnebne nevarnosti ponavljale skozi vse leto. Na Madagaskarju so učence prizadeli suša, tropski cikloni in poplave. V Španiji so pouk motili neurja in ekstremna vročina.
Večje tveganje za dekleta
Prekinitve šolanja imajo lahko dolgoročnejše posledice, še posebej za dekleta. Poškodovane šole in sanitarije, selitve družin ter izguba prihodkov lahko pomenijo dodatne obveznosti, kot sta skrb za družinske člane in iskanje pitne vode.
Zaradi tega se lahko poveča tudi tveganje za opustitev šolanja in otroške poroke. Prav tako se dekleta po ponovnem odprtju šol težje vrnejo k pouku.
Kaj lahko naredimo?
UNICEF opozarja, da je mogoče posledice podnebnih nevarnosti za izobraževanje zmanjšati. Med rešitvami so bolj odporne šolske stavbe, pripravljeni načrti za neprekinjeno izobraževanje, več vlaganja v izobraževalne sisteme ter vključevanje podnebnih vsebin v učne načrte.
Pomembno je tudi izboljšati podatkovne sisteme, da bi lahko nevarne dogodke bolje napovedovali in se nanje hitreje odzvali.
Če se bodo prekinitve šolanja nadaljevale, lahko po opozorilih UNICEF-a zaostanki pri učenju in večji osip dolgoročno vplivajo tudi na prihodke in gospodarsko rast. Analiza ocenjuje, da bi lahko zaradi neukrepanja nastala vsaj 200 milijard dolarjev izgube življenjskih prihodkov otrok in mladih, katerih izobraževanje je bilo leta 2025 prizadeto zaradi podnebnih nevarnosti.
UNICEF
UNICEF
