Na svetu nas je že več kot 8 milijard, koliko pa nas bo v prihodnosti?

Do konca 21. stoletja naj bi se rast števila prebivalcev ustavila

Po ocenah Združenih narodov ima Zemlja 8,2 milijarde prebivalcev. To število vztrajno raste, vendar počasneje kot nekoč. V lanskem letu se je v primerjavi s predlanskim povečalo za približno 1,7 %.

Združeni narodi predvidevajo, da bo število prebivalcev leta 2038 prvič preseglo 9 milijard. Do leta 2050 naj bi bilo na Zemlji 9,6 milijarde ljudi, leta 2070 predvidoma skoraj 10,2 milijarde, pri tej vrednosti pa naj bi se pred koncem 21. stoletja rast tudi ustavila. Upad svetovnega prebivalstva naj bi se po projekcijah začel približno od leta 2086 naprej.

V Aziji več kot polovica svetovnega prebivalstva

Še vedno je najbolj naseljena celina Azija, kjer živi več kot polovica (59,1 %) vsega svetovnega prebivalstva. Indija in Kitajska ostajata najbolj naseljeni državi na svetu. V Indiji, ki je na vrhu te lestvice, živi 17,8 % celotne svetovne populacije. V Evropi prebiva 9,0 % svetovnega prebivalstva, najmanjši odstotek pa ima še vedno Oceanija z 0,6 %.

Prebivalstvo Slovenije predstavlja manj kot 0,03 % svetovnega prebivalstva. Na začetku letošnjega leta je v Sloveniji živelo 2.130.850 prebivalcev. V zadnjih 50 letih se je prebivalstvo Slovenije povečalo za približno 340.000, v zadnjih desetih letih pa za okoli 65.000.

Prebivalstvo najbolj narašča v Afriki

Število prebivalcev se sicer najhitreje povečuje v Afriki. Do leta 2054 naj bi po projekcijah tam živelo za 79 % več ljudi kot danes, do konca stoletja pa bi število ljudi na tej celini lahko doseglo 3,3 milijarde, kar bi predvidoma predstavljalo več kot petino svetovne populacije.

S tem bi prišlo tudi do sprememb med deseterico držav z največ prebivalci; po napovedih naj bi Nigerija in Demokratična republika Kongo prehiteli Združene države Amerike, ki so danes na tretjem mestu po številu prebivalcev.

Rodnost po svetu pa še naprej upada

Povprečna svetovna ženska ima 2,25 živega otroka. To pomeni, da ženske rodijo povprečno enega otroka manj kot leta 1990, ko je bila stopnja rodnosti po svetu pri 3,31 živega otroka na žensko. Več kot polovica vseh držav ima nižjo stopnjo rodnosti od meje, ki zagotavlja enostavno obnavljanje prebivalstva, tj. 2,1 živega otroka na žensko. V skoraj petini držav po svetu, med drugim na Kitajskem, v Italiji, Južni Koreji in Španiji, je stopnja rodnosti izredno nizka, manj kot 1,4 živega otroka na žensko.

Stopnjo rodnosti, višjo od 2,1, ima trenutno 45 % držav. V nekaj več kot desetini držav, večinoma v Afriki, pa ta stopnja znaša štiri ali več rojstev na žensko. Mednje spadajo Srednjeafriška republika, Čad, Demokratična republika Kongo, Niger in Somalija.

Celotna stopnja rodnosti v Sloveniji se je postopoma zniževala od 1980 do 2003, ko je dosegla najnižjo stopnjo, in sicer 1,2 otroka na žensko. Od tedaj se je počasi zviševala, lani je dosegla vrednost 1,5.

Ko se rodimo, pričakujemo 73 let življenja

V svetovnem merilu je bilo lani pričakovano trajanja življenja ob rojstvu 73,3 leta, kar je za 8,4 leta dlje kot leta 1995. Po projekcijah Združenih narodov lahko v prihodnjih desetletjih še pričakujemo podaljševanje pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu. V letu 2054 naj bi tako pričakovana življenjska doba trajala 77,4 leta, ob koncu petdesetih let tega stoletja pa napovedi kažejo, da se bo globalno več kot polovica smrti zgodila po dopolnjenem 80. letu starosti ali pozneje (v letu 1995 je bilo smrti pri tako visoki starosti le 17 %). Do konca stoletja naj bi se vrednost tega kazalnika zvišala na 81,7 leta.

V Sloveniji je obdobje pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu daljše. Od osamosvojitve do leta 2024 se pri moških podaljšalo za 10 let (z 69,54 na 79,47 leta) in pri ženskah za 7 let (s 77,38 na 84,72 leta). Dečki, ki so se lani rodili v Sloveniji, bi tako lahko ob nespremenjeni umrljivosti živeli približno 79,5 leta, deklice pa 84,7 leta. Povprečna starost moških, umrlih lani, je bila 75,7 leta, žensk pa 82,7 leta.

O-STA
Arhiv DOSTOP.si