EU in Mercosur – bo košarica za EU potrošnika končno bistveno cenejša?
Evropska unija in trgovinsko združenje Mercosur, ki ga sestavljajo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj, sta po dolgih letih pogajanj sklenila obsežen trgovinski sporazum. Kaj slednji pomeni za evropsko gospodarstvo in končnega potrošnika?
Evropska unija in trgovinsko združenje Mercosur, ki ga sestavljajo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj, sta po dolgih letih pogajanj sklenila obsežen trgovinski sporazum. Ta bo povezal dve regiji v eno največjih trgovinskih območij na svetu – skupno bo zajemal trg z več kot 720 milijoni ljudi.
Gre za pomemben mejnik v odnosih med Evropo in Južno Ameriko. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob podpisu poudarila, da sporazum odpira novo poglavje sodelovanja med »dvema podobno mislečima regijama«, ki namesto tekmovanja izbirata partnerstvo. Po njenih besedah bo dogovor okrepil izvoz, spodbudil gospodarsko rast, ustvarjal nova delovna mesta ter prispeval k zelenemu in digitalnemu prehodu na obeh straneh Atlantika.
Več izvoza, več delovnih mest
Po ocenah Evropske komisije bi lahko sporazum evropskim podjetjem prinesel občutno več poslovnih priložnosti. Izvoz iz EU v države Mercosurja naj bi se povečal za skoraj 40 odstotkov, kar pomeni približno 49 milijard evrov letno. S tem bi se po vsej EU podprlo tudi več sto tisoč delovnih mest – ne le v industriji, temveč tudi v storitvenem in izvoznem sektorju.
Podjetja iz EU bodo imela lažji dostop do južnoameriških trgov, saj bodo odpravljene ali znižane številne carine, poenostavljeni pa bodo tudi carinski postopki. Samo pri carinskih dajatvah naj bi evropska podjetja letno prihranila okoli 4 milijarde evrov.
Zakaj so kmetje zaskrbljeni?
Kljub obetom je sporazum v Evropi naletel tudi na precejšnje nasprotovanje – zlasti med kmeti. V zadnjih tednih so se po več evropskih državah odvijali protesti, saj se kmetje bojijo nelojalne konkurence iz Južne Amerike.
V Mercosur državah so namreč proizvodni stroški za nekatere kmetijske proizvode, kot so govedina, perutnina, sladkor in soja, bistveno nižji. Razlog za to so tudi manj strogi standardi glede uporabe pesticidov, dobrobiti živali in okoljskih zahtev. Medtem ko morajo evropski kmetje slediti strogim pravilom zelenega prehoda, v nekaterih državah Mercosurja še vedno dovoljujejo prakse, ki so v EU prepovedane – denimo baterijsko rejo kokoši ali uporabo številnih škropiv, ki jih evropska zakonodaja ne dovoljuje. Od 330 škropiv, ki so dovoljena za uporabo v Braziliji jih kar 60 odstotkov ni odobrenih za uporabo v EU.
Dodatno skrb vzbuja tudi vpliv na okolje, predvsem krčenje amazonskega deževnega gozda zaradi širitve kmetijskih površin.
Varovalke, ki naj bi zaščitile evropske standarde
Evropska komisija poudarja, da sporazum vključuje številne varnostne mehanizme. Vsa živila, ki bodo uvožena v EU, bodo morala izpolnjevati enake varnostne in zdravstvene standarde kot evropski proizvodi. Predvideni so dodatni inšpekcijski pregledi, več laboratorijskih analiz ter okrepljen nadzor nad ostanki pesticidov. “Občutljivi” kmetijsko-živilski proizvodi, kot so govedina, perutnina in sladkor, bodo sicer imeli zelo omejen dostop do trga EU.
Sporazum potrjuje tudi t. i. načelo previdnosti, ki EU omogoča ukrepanje za zaščito zdravja ljudi, živali in rastlin, tudi kadar znanstveni dokazi za morebitno škodljivost človeku še niso povsem dokončni. Poleg tega bo vzpostavljen nadzor nad uvoženimi izdelki, ki bi skušali posnemati zaščitene evropske proizvode, kot so tradicionalna živila z zaščiteno geografsko označbo.
Če bi uvoz iz Mercosur držav nenadoma močno narasel ali če bi domača podjetja uvožene proizvode prodajale po dampinških cenah, lahko EU hitro uvede zaščitne ukrepe – od omejitve uvoza do dodatnih carin.
Kaj EU še pridobi?
Poleg kmetijstva sporazum odpira vrata tudi industrijskim izdelkom – od avtomobilov in strojev do farmacevtskih izdelkov. Evropska podjetja se bodo lahko enakopravno potegovala za javna naročila v državah Mercosurja, hkrati pa bodo dobila prednostni dostop do nekaterih ključnih surovin in zelenih proizvodov, pomembnih za energetski in zeleni prehod.
Evropska komisija poudarja tudi širšo sliko: sporazum naj bi EU omogočil, da skupaj s partnerji iz Mercosurja sooblikuje pravila svetovne trgovine na način, ki upošteva visoke okoljske, socialne in potrošniške standarde, ki jih postavlja EU.
Kmalu cenovno ugodnejša živila in izdelki, ki jih uvažamo iz Južne Amerike
Potrošniki v EU bodo imeli na voljo več izdelkov iz Mercosur držav, ki jih bodo lahko kupovali po nižjih cenah – med njimi citrusne sokove, riž, kavo, sladkor, med in tropsko sadje, kot sta mango in avokado.
Študija Evropske potrošniške organizacije (BEUC) iz leta 2023 je pokazala, da bi odprava carin sčasoma lahko znižala cene številnih teh izdelkov za 5–15 %.
Po drugi strani pa bodo v državah Mercosurja bolj dostopni kakovostni izdelki iz EU, ki so bili doslej pogosto obravnavani kot luksuz. Carine na evropska vina (do 27 %), žgane pijače (20–35 %), čokolado (20 %), piškote (16–18 %) in oljčno olje (10 %) se bodo postopoma odpravile. Sporazum obenem ščiti evropske zaščitene geografske označbe, kar pomeni, da bodo potrošniki v Braziliji ali Argentini kupovali pristni parmezan ali prosecco – in ne njihovih posnetkov.
Pričakujemo lahko tudi nižje nabavne cene industrijskih surovin in polizdelkov, kot so aluminij, železova ruda, les, celuloza, jekleni polizdelki in usnje – vse našteto EU že danes v večjem obsegu uvaža iz držav Mercosurja. Če in v kolikšni meri se bodo ti nižji stroški odrazili tudi v končnih cenah za potrošnike, pa je za zdaj še nemogoče zanesljivo napovedati.
Kaj sledi?
Sporazum morajo zdaj ratificirati še vse države članice EU. Do takrat bo začel veljati začasni trgovinski del sporazuma, ki bo nadomeščen, ko bo partnerski sporazum v celoti potrjen.
