Presenetljiv preobrat EU: 100-odstotne ukinitve vozil z notranjim izgorevanjem do 2035 ne bo

Nov cilj: 90-odstotno zmanjšanje emisij iz izpušnih cevi

Po novem bodo morali proizvajalci avtomobilov od leta 2035 izpolnjevati cilj 90-odstotnega zmanjšanja emisij iz izpušne cevi, preostalih 10 % emisij pa bo treba izravnati z uporabo nizkoogljičnega jekla, proizvedenega v Uniji, ali e-goriv in biogoriv. Komisija prav tako posodablja in usklajuje pravila o označevanju avtomobilov, da bi stranke pri nakupu dobile popolne informacije o emisijah avtomobilov.

Posledično tudi po letu 2035 na evropskih cestah ne bodo vozili le električni avtomobili. Poleg njih bodo v uporabi še vozila, ki električni pogon kombinirajo z bencinskim ali dizelskim motorjem (t. i. hibridi), ter klasični avtomobili z motorjem z notranjim zgorevanjem. Vsekakor pa bodo tovrstna vozila v manjšini, oziroma bo takšnih le 10 odstotkov.

K presenetljivi odločitvi naj bi pripomogla tudi jasna stališča in opozorila vodje stranke nemške krščanske demokracije (CDU) Friedricha Merca, poljskega premierja Donalda Tuska, in italijanske premierke Giorgie Meloni.

Prihajajo mali, cenovno dostopni električni avtomobili, “made in EU”

Evropa načrtuje uvedbo cenovno dostopnih malih električnih avtomobilov, ki bodo konkurenčni tudi kitajskim nizkocenovnim vozilom. Pred letom 2035 bodo proizvajalci lahko izkoristili t. i. „super dobropise“ za male električne avtomobile, izdelane v EU, kar bo zanje predstavljalo konkretno finančno spodbudo. Proizvajalce bodo na trg lansirali več kompaktnih in ugodnih modelov, primernih za mestno vožnjo, ki bodo dostopni širšemu krogu kupcev. Tako bodo mala evropska električna vozila postala privlačna alternativa zlasti uvoženim nizkocenovnim vozilom kot tudi vozilom z notranjim izgorevanjem.

Evropska komisija želi avtomobilski industriji malo olajšati pot do okoljskih ciljev za leto 2030

Evropska komisija želi proizvajalcem vozil olajšati doseganje okoljskih ciljev za leto 2030. Omogoča jim več prilagodljivosti pri izpolnjevanju zahtev glede izpustov CO₂, zlasti pri dostavnih in težkih vozilih, kjer je prehod na elektriko težji. Cilji sicer ostajajo, vendar bodo pravila manj stroga in bolj prilagojena realnim razmeram v industriji. Pričakuje se, da bodo z novim avtomobilskim svežnjem podjetja prihranila približno 706 milijonov evrov na leto.

Krepitev evropske industrije baterij

Evropska komisija želi okrepiti lastno industrijo baterij, predvsem zaradi električnih avtomobilov in drugih zelenih tehnologij. Trenutno Evropa močno zaostaja za Azijo in ZDA pri proizvodnji baterijskih celic, ki so srce vsake električne baterije. Zato so v EU uvedli dva glavna mehanizma: programa pospeševalnik baterij in  Battery Booster.

1,8 milijarde težak pospeševalnik baterij je poseben evropski sklad, ki bo pomagal pri zagonu in razvoju celotne vrednostne verige baterij v Evropi. Vse od proizvodnje surovin, recikliranja do končnih baterijskih celic in paketov se bo tako proizvajalo na stari celini. Program Battery Booster pa namenja 1,5 milijarde evrov podpori evropskih proizvajalcem baterijskih celic z brezobrestnimi posojili.

Slovenija še vedno precej zaostaja pri polnilni infrastrukturi za električna vozila

Ključni problem prehoda na električna vozila v Sloveniji je pomanjkanje hitrih polnilnic. Novembra 2025 je bilo po podatkih Društva E‑mobilnost Slovenija (DEMS) v državi 2.900 javnih polnilnih mest, medtem ko je stari strateški načrt države iz leta 2017 predvideval 7.000 mest do leta 2025 in 22.300 do leta 2030.

Za primerjavo: Nizozemska ima na 100.000 prebivalcev okoli 560 polnilnih mest, Slovenija pa le 144. Slovenija svojih tako ciljev še zdaleč ni dosegla. DEMS opozarja, da so polnilnice v Sloveniji neenakomerno razporejene, pogosto okvarjene in težavne za uporabo. Po evropskih pravilih AFIR morajo biti na glavnih cestah in avtocestah polnilnice sicer nameščene na vsakih 60 km, in sicer z močjo vsaj 150 kW.

Zavod PIP
Pixabay