»Prihodnost avtomobilov – in avtomobili prihodnosti – morajo biti narejeni v Evropi«
Pred nekaj dnevi smo Evropejci z zanimanjem pričakali nagovor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v Uniji – SOTEU. V njem je med drugim opozorila na prihodnost evropske avtomobilske industrije, ki na področju ključnih tehnologij zaostaja za kitajskimi proizvajalci. Ti so v zadnjih letih množično vstopili na evropski trg in ga preplavili z električnimi vozili po cenah, s katerimi evropski proizvajalci težko tekmujejo. Posledično obstaja resna nevarnost, da bi kitajski avtomobili z nizkimi cenami in agresivno strategijo izrinili domačo konkurenco ter prevzeli enega od najpomembnejših stebrov evropske industrije. Je majhen, električen, cenovno dostopen avtomobil z oznako »Made in Europe« rešitev evropske avtoindustrije?
Do avgusta 2025 v Sloveniji zabeleženih že 1000 novih registracij novih kitajskih znamk
Evropska avtomobilska industrija je ključni sektor našega gospodarstva, saj zagotavlja skoraj 14 milijonov delovnih mest in prispeva 7 odstotkov BDP EU oziroma zagotavlja delovna mesta kar 6 odstotkom vsem zaposlenim v EU. Evropske znamke kot so Volkswagen, BMW, Mercedes, Renault, Peugeot, Fiat, Lancia, Alfa Romeo, Jaguar in druge pa se soočajo z izzivi, ki jih je prinesla vse bolj uveljavljena elektrifikacija vozil in trajnostna agenda EU, do vse večje konkurence in spreminjajočih se geopolitičnih razmer.
Prehod k elektrifikaciji predstavlja prvo prelomno točko, saj je zeleni prehod neizogibna prihodnost evropske avtomobilske industrije, vendar potrebne infrastrukture zanjo še ni. Vsaj ne v obliki, kakšno bi potrebovali že včeraj. Ključno problematiko pa predstavlja nelojalna konkurenca, zlasti s strani kitajskih električnih in hibridnih znamk, ki na veliko prodirajo na evropsko tržišče. Njihovi električni avtomobili, privlačne cene ter bogata oprema vabijo evropske potrošnike.
Kot kaže, zelo uspešno. Po podatkih Bloomberg Adria je bilo od januarja do avgusta 2025 na slovenskem trgu zabeleženih že 1000 novih registracij kitajskih znamk, kot so Dongfeng, Forthing ali Geely.
Tovarne kitajskih vozil že kmalu v Evropi
Še več, kitajski BYD že v prihodnjem letu načrtuje pričetek obratovanja nove tovarne na Madžarskem, Chery in SAIC pa se spogledujeta s proizvodnjo v Italiji, Španiji ali na Poljskem. EU načrtuje postopno opuščanje motorjev z notranjim izgorevanjem, ki jih bodo zamenjali električni avtomobili in hibridi. Avtomobilska industrija se zato vse bolj sooča z grožnjo kitajskega uvoza električnih vozil, ki prejemajo velikodušno državno podporo.
Prav zato so na Kitajskem električni avtomobili precej cenejši kot v EU. Izvirna cena kitajskih avtomobilov, kakršno oglašujejo na Kitajskem, je v EU tudi zaradi carin, prevoznih stroškov in marž vsaj za tretjino višja. Vsi ti dodatni stroški torej ob umestitvi proizvodnje v EU odpadejo – po tem scenariju bodo kitajski avtomobili že leta 2027 dosegli 20% tržnega deleža v EU.
Če se bodo želeli izogniti hudim padcem prodaje, bodo tako primorani veliki proizvajalci, kot so Renault, Stellantis in Volkswagen že v dveh letih močno znižati stroške proizvodnje.
EU bo stavila na električno mobilnost v obliki majhnih, cenovno ugodnih vozil
Predsednica Evropske komisije je v govoru o stanju v EU poudarila, da si Evropejci želijo cenovno dostopnih avtomobilov. Zato bo EU skupaj z evropskimi proizvajalci zagnala projekt »Majhnih cenovno dostopnih avtomobilov« ter t. i. Battery Booster Package, v okviru katerega bo EU v prihodnjih dveh letih lastni proizvodnji baterij namenila 1,8 milijarde evrov.
»Verjamem, da bi morala Evropa imeti svoj E-avto. E kot environmental – okolju prijazen, čist, učinkovit in lahek. E kot economical – cenovno dostopen za ljudi. E kot European – narejen tukaj v Evropi, z evropskimi dobavnimi verigami. Kajti Kitajske in drugih ne smemo pustiti, da zavzamejo ta trg,« je jasno strnila von der Leyen.
Predlagani načrt vključuje ustanovitev evropskega zavezništva za povezana in avtonomna vozila, ki bo združilo deležnike iz avtomobilske industrije za razvoj vozil naslednje generacije ter skupne programske in digitalne strojne opreme.
Carine še vedno prenizke?
Seveda pa rešitev evropske avto industrije leži tudi v vnovičnem dvigu carin za uvoz tujih vozil. EU je sicer uvedla osnovne 10-odstotne carine za kitajske električne avtomobile, oktobra 2025 pa je poleg slednjih uvedla še dodatne carine glede na zaključke preiskave o državnih subvencijah električnih avtomobilov na Kitajskem.
Različne znamke tako v EU dosegajo tudi različne stopnje carin: BYD dosega med 17 in 17,4 odstotka, Geely med 18 in 19,9 odstotka, SAIC pa med 35 in 37 % odstotkov. Četudi EU na vse uvožene avtomobile torej v osnovi uporablja (le) 10-odstotne carine, pa bi po nekaterih analitičnih ocenah, slednje morale za preprečitev monopola kitajskih proizvajalcev v EU dosegati vsaj 50 odstotkov. Verjetno so ravno zaradi strahu pred napovedanimi višjimi carinami s strani EU nekatera kitajska podjetja že pričela z gradnjo tovarn v EU, druga pa so jih napovedala.
V pripravi nove regulacije glede avtonomnih vozil
Med predvidenimi ukrepi EU so prav tako nova pogajanja s partnerskimi državami za izboljšanje dostopa do trgov in virov. Komisija bo nadalje razvila tudi regulativni okvir za avtonomna vozila, torej vozila, ki po najbolj skrajni definiciji ne potrebujejo voznika. S tem se zmanjša nevarnost, da bi evropski trg preplavila poceni kitajska (ali ameriška) avtonomna E-vozila, ki lahko lokalna vozila sicer tehnološko prekašajo, a ne izpolnjujejo evropskih varnostnih in etičnih standardov.
Ukrepi bodo podprti z javno-zasebnimi naložbami v višini približno 1 milijarde evrov v okviru programa Obzorje Evropa. Komisija predlaga tudi večjo prožnost pri doseganju ciljev glede CO2, ki bi proizvajalcem omogočila, da dosežejo svoje cilje glede skladnosti s povprečjem svoje uspešnosti v triletnem obdobju do leta 2027. Poleg tega bo spodbujala prehod na brezemisijska vozila in krepitev zaupanja potrošnikov.
Zavod PIP
Commons Wikimedia, arhiv DOSTOP.si
