Evropska unija bo popolno obrambno pripravljena do 2030

Za obrambo vrtoglavih 800 milijard evrov

Evropska unija bo za uresničitev obrambnega načrta ReArm Europe do leta 2030 namenila okoli 800 milijard evrov. Denar bo prišel iz različnih virov – deloma iz evropskih skladov, deloma iz ugodnih posojil in tudi iz nacionalnih proračunov držav članic.

“Nedavne grožnje so pokazale, da je Evropa v nevarnosti. Zaščititi moramo vsakega državljana in vsak kvadratni centimeter našega ozemlja. Obrambni načrt zagotavlja jasen okvir s skupnimi cilji in konkretnimi mejniki do leta 2030,” je dejala predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen. Za uresničitev teh ciljev načrt predvideva štiri vodilne pobude: evropska pobuda za obrambo pred droni, vzhodna straža, evropski zračni ščit in evropski vesoljski ščit, ki naj bi okrepile evropsko obrambno industrijo, pospešile proizvodnjo in zagotovile dolgoročno podporo Ukrajini.

Slovenija pod pritiskom

Kot vse države članice je tudi Slovenija pod pritiskom, da poveča izdatke za obrambo. Po priporočilih Nata bi ti morali doseči 2 odstotka BDP, nekateri politiki pa menijo, da bi morali porabo povečati celo na 3 odstotke. Slovenija trenutno namenja okoli 1,5 % BDP, kar pomeni, da bi za dosego 2-odstotnega cilja morala porabiti približno 1,4 milijard evrov letno – okoli 400 milijonov evrov več kot danes. Postopno povečanje je načrtovano že za leto 2026, na približno 1,6 %.

Za države članice ugodna posojila preko sklada SAFE

Poseben sklad, imenovan SAFE, bo državam članicam omogočal ugodna posojila za skupne nakupe orožja in opreme, brez da bi to preveč obremenilo njihove javne finance.
Poleg tega bo EU 1,5 milijarde evrov neposredno namenila podpori evropski obrambni industriji, da bi povečala proizvodnjo in zmanjšala odvisnost od tujih dobaviteljev.

Od zaščite pred droni do vesoljskega ščita

Evropska komisija je v obrambnem načrtu predstavila štiri ključne pobude, ki naj bi okrepile sposobnost Evrope za odvračanje od kopenskih, zračnih, morskih, kibernetskih in vesoljskih groženj.

Zaščita pred droni bo temeljila na verigi zaznavnih sistemov – radarjih, laserskih senzorjih, akustičnih sistemih, motilcih in prestrezalnih napravah. Zagon prve faze se načrtuje že v letu 2026, polna funkcionalnost pa bo dosežena do konca 2027.

Vzhodna straža bo okrepila evropsko obrambo na vzhodni meji. V praksi to pomeni mrežo letalskih patrulj, ladijskih enot in obalnih senzorjev ter izboljšano vojaško mobilnost za hitro premikanje sil. Poseben poudarek bo na kibernetski in elektronski obrambi. Polna funkcionalnost se pričakuje do konca 2028.

Evropski zračni ščit povezuje vse države članice in zagotavlja skupno zračno in protiraketno obrambo. Omrežje radarjev, protiraketnih sistemov, lovcev in patrulj bo povezano z obveščevalnimi podatki ter satelitskimi sistemi, kar omogoča celovit nadzor evropskega zračnega prostora.

Evropski vesoljski ščit predvideva razvoj samostojne evropske vesoljske industrije. To pomeni gradnjo satelitov za komunikacijo, navigacijo in opazovanje, s katerimi bo EU zmanjšala odvisnost od ameriškega GPS-a. Mreža bo omogočala zaznavanje izstrelkov, vesoljskih odpadkov in sumljivih dejavnosti drugih satelitov, hkrati pa hitro preusmeritev komunikacij v primeru elektronskih napadov. Vesoljski ščit bo hrbtenica evropske vojaško-informacijske infrastrukture, ki podpira kopenske, zračne in pomorske operacije.

Sodelovanje je ključno

Evropska unija želi okrepiti pripravljenost držav članic na krizne razmere in vojaške spopade visoke intenzivnosti. Zato države poziva, naj se povežejo v t. i. koalicije za zmogljivosti. Gre za skupine držav, ki bodo skupaj razvijale in nabavljale ključne vojaške sisteme. S tem naj bi zapolnile vrzeli, ki jih posamezne države same ne zmorejo pokriti.

Zavod PIP
Pixabay