Če dobro izgledaš, se tudi bolje počutiš. Združeno kraljestvo vsako leto nameni približno 2,75 milijarde funtov za kozmetične posege, kot sta botoks in dermalna polnila. Vsako leto se skupno opravi približno 900.000 estetskih posegov. Čeprav so ti označeni kot “neinvazivni”, pa naj bi bili vseeno namenjeni preoblikovanju obraza in prikrivanju znakov staranja. Presenetljivo pa nekatere domnevne koristi povezujejo tudi z izboljšanjem duševnega zdravja.
Kako botoks vpliva na naše razpoloženje?
Botoks deluje tako, da sprošča oziroma oslabi mišice. Injekcije vnesejo prečiščen odmerek botulin toksina, ki začasno prekine komunikacijo med živci in mišicami. Pri kozmetični uporabi postanejo mišice, ki povzročajo gube manj aktivne, zato gube izginejo. Botoks se uporablja tudi za zdravljenje stanj, kot so kronične migrene ali prekomerno potenje.
Ena izmed teorij, kako botoks zmanjšuje depresijo, temelji na povratni zanki med umom in mišicami. Ko se mrščimo ali drugače izražamo žalost, možgani te mišične kontrakcije razumejo kot žalost. To čustvo lahko zato še povečajo. Po injekcijah botoksa so te mišice ohromljene – povratna zanka je prekinjena, simptomi pa se zgladijo, podobno kot gube.
Po pregledu dokazov iz leta 2025 so nekatere študije zaznale učinek, primerljiv z zdravili iz skupine selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina (SSRI), pri čemer deluje tudi hitreje. Druge raziskave so pokazale podobne učinke pri anksioznih motnjah. Študija iz leta 2024 je celo ugotovila, da je pri ljudeh brez depresije botoks povečal zadovoljstvo z življenjem in občutek sreče. “Antidepresivni učinek je resničen, razviden iz podatkov, prisoten pri različnih indikacijah in presega učinek kontrolne skupine v kliničnih raziskavah,” pravi dr. Ruben Abagyan, profesor farmacevtskih znanosti na Univerzi v Kaliforniji.
Previdnost
Seveda obstajajo nekateri pomisleki pri raziskavah botoksa kot zdravila za duševno zdravje. Eden izmed njih je, da je študij na tem področju še vedno zelo malo. Med obstoječimi raziskavami so odmerki in metode raziskovanja različne. To otežuje jasne zaključke, še posebej, če je število udeležencev majhno.
“Najverjetneje to ni najboljša terapija za hudo depresijo,” pravi Dr. Abagyan. “Botoks lahko ima nek antidepresivni učinek, a ne pri vsakem posamezniku. Učinek je lahko zelo neenakomeren, podobno kot pri zdravilih.”
Še en razlog za previdnost je, da se ne bi spremenil v še eno “zloveščo zgodbo o botoksu”. Organizacija Save Face, ki se zavzema za boljšo regulacijo kozmetične industrije, je opozorila na vse večje število nepravilnih izvajalcev na črnem trgu. Vsekakor pa je treba poudariti, da botoks še ni odobren način zdravljenja depresije.
DOSTOP.si / IK
Unsplash
