Zunajzakonsko partnerstvo in selitev
Pravice neporočenih partnerjev v stalnem razmerju ob selitvi v drugo državo EU
Če se nameravamo preseliti ali zaposliti v drugi državi EU, se je dobro pozanimati, kakšne so pravice in dolžnosti v tej državi za različne oblike partnerske zveze. Vse države EU namreč ne priznavajo vseh oblik.
Zveza dveh oseb ima različne oblike, lahko je to sklenjena zakonska zveza, registrirana partnerska skupnost ali preprosto skupno življenje. Če s partnerjem dalj časa živite skupaj, imate nekatere pravice, ki so priznane povsod v EU, tudi če svoje skupnosti niste uradno registrirala pri nobenem organu.
V številnih državah EU lahko partnerja svojo skupnost uradno prijavita, ne da bi se poročila, in sicer z registracijo zunajzakonske skupnosti ali partnerske skupnosti. Navedeno pomeni, da lahko osebi, ki živita skupaj kot par, svojo zvezo uradno prijavita pri pristojnih organih države v kateri bivata.
Države članice EU pa so glede tega precej neenotne, predvsem glede:
- možnosti sklenitve zunajzakonske skupnosti v posamezni državi,
- uveljavljanja pravic, ki izhajajo iz zunajzakonske skupnosti in
- priznavanja zunajzakonske skupnosti, sklenjene v tujini.
Zunajzakonska skupnost in registrirana partnerska skupnost sta v nekaterih državah EU enakovredni ali primerljivi z zakonsko zvezo.
Države, ki dovoljujejo poroke istospolnih partnerjev, načeloma priznavajo registrirane partnerske skupnosti, ki jih istospolni partnerji sklenejo v drugih državah. V državah, ki istospolnih porok ne dovoljujejo, pa so uvedle določeno obliko registrirane skupnosti, pa imajo istospolni partnerji, ki so se poročili v tujini, enake pravice kot partnerji registrirane skupnosti.
Države EU, ki ne predvidevajo registrirane partnerske skupnosti:
- Litva,
- Latvija
- Bolgarija,
- Poljska
- Romunija in
- Slovaška.
Pravice, ki jih imajo partnerji v registrirani partnerski skupnosti v zvezi s premoženjem in preživnino so lahko od države do države EU popolnoma drugačne. Zato se pozanimajte o veljavnosti zakonodaje, ki odloča o pravicah in obveznostih, ki jih imata partnerja registrirane skupnosti.
V državah EU, ki priznavajo zunajzakonsko skupnost, priznavajo tudi pravice in dolžnosti v zvezi s premoženjem, dedovanjem in preživnino po prenehanju zveze.
Kadar se z zunajzakonskim partnerjem odločite za prebivanje v drugi državi EU, mora le ta vašemu partnerju dovoliti vstop in bivanje v njej. Ne glede na to ali je državljan EU ali ne in ali država priznava zunajzakonsko skupnost ali ne. Čeprav se države EU večinoma niso opredelile o dokazovanju obstoja dolgotrajne zveze ali skupnega življenja, je potrebno le to dokazati.
Kadar živite v državi, ki ne dovoljuje poroke istospolnih partnerjev oziroma registracije partnerske skupnosti, ali se v takšno selite, lahko s partnerjem skleneta pogodbo o skupnem življenju. V njej se lahko dogovorita o praktičnih in pravnih vidikih skupnega življenja. Dejstvo pa je, da boste v praksi tudi s pogodbo težko uveljavljali svoje pravice. V morebitnih sporih glede premoženja na splošno odloča pravo države, v kateri je do spora prišlo.
Europe Direct Podravje
splet (vir)