Več gibanja, boljši študij? Kako telesna dejavnost vpliva na študenta
Predavanja, seminarske naloge, učenje in dolge ure za računalnikom – med študijem hitro pozabimo, da naše telo potrebuje tudi nekaj gibanja. Dobra novica je, da za to ne potrebujemo vedno ure v fitnesu. Že sprehod do fakultete, nekaj stopnic namesto dvigala ali kratek aktivni odmor lahko postanejo del vsakodnevne rutine.

Študentsko življenje pogosto pomeni dolge ure sedenja, predavanj, učenja in dela za računalnikom. Prav zato je pomembno, da v vsakdan vključimo tudi dovolj gibanja. Redna telesna dejavnost namreč ne koristi le telesnemu zdravju, temveč lahko pomaga tudi pri obvladovanju stresa, izboljša spanec, poveča raven energije in pozitivno vpliva na kognitivne funkcije. Vse to pa lahko pripomore tudi k lažjemu soočanju s študijskimi obveznostmi.
Gibanje za boljše počutje in manj stresa
Študij je lahko povezan s številnimi obremenitvami, od izpitov in seminarskih nalog do dolgih ur sedenja in dela za računalnikom. Redna telesna dejavnost lahko pomaga pri obvladovanju stresa ter prispeva k boljšemu razpoloženju in zmanjševanju napetosti. Tudi krajši sprehod ali druga oblika gibanja je lahko dobrodošel odmor od študijskih obveznosti.
Gibanje je povezano tudi z boljšim delovanjem kognitivnih funkcij. Raziskave med visokošolskimi študenti kažejo na pozitivno povezanost med telesno dejavnostjo in študijskim uspehom. Redna telesna dejavnost tako ni pomembna le za telo, ampak lahko podpira tudi procese, povezane z učenjem.
Več energije in boljši spanec
Redna telesna dejavnost ima številne koristi za telesno zdravje. Pomaga pri ohranjanju telesne pripravljenosti, krepi moč in vzdržljivost ter lahko prispeva k več energije za vsakodnevne obveznosti.
Pomemben del uspešnega študija je tudi kakovosten spanec. Telesna dejavnost lahko pripomore k boljšemu spancu in lažjemu uspavanju, kakovosten spanec pa je pomemben za pozornost, koncentracijo in spomin. Pomanjkanje spanja lahko oteži odločanje, kritično razmišljanje in reševanje problemov. Za odrasle med 18. in 64. letom se priporoča od 7 do 9 ur spanja na dan.
Koliko gibanja potrebujemo?
Telesno dejavnost prilagodite svojemu počutju, telesni pripravljenosti in zdravstvenemu stanju. Svetovna zdravstvena organizacija za odrasle priporoča od 150 do 300 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden oziroma od 75 do 150 minut visoko intenzivne dejavnosti.
Zmerno intenzivna dejavnost je na primer živahna hoja ali kolesarjenje, medtem ko med visoko intenzivne aktivnosti sodijo tek, plavanje, preskakovanje kolebnice, tenis in kolesarjenje v hrib. Poleg aerobne vadbe je priporočljivo vsaj dvakrat tedensko izvajati tudi vaje za mišično moč in vzdržljivost ter vključiti vse večje mišične skupine.
Pri tem ni treba začeti naenkrat. Tudi manjše količine telesne dejavnosti prinašajo koristi, zato lahko začnete postopoma in trajanje oziroma intenzivnost sčasoma povečujete.

Kako več gibanja vključiti v študentski vsakdan?
Za gibanje ni vedno treba nameniti posebnega termina. Do fakultete se lahko odpraviš peš ali s kolesom, namesto dvigala uporabite stopnice, med učenjem pa si privoščite kratke aktivne odmore. Če imaš med predavanji daljši odmor, ga lahko izkoristi za sprehod, tek ali drugo obliko rekreacije. Pomaga tudi, če gibanje postane družabna dejavnost. S prijatelji se lahko odpravite na sprehod, kolesarjenje ali skupinsko vadbo. Tako je rekreacija pogosto prijetnejša, motivacija pa večja.
Na Univerzi v Mariboru je študentom na voljo tudi Univerzitetni športni center Leona Štuklja, kjer lahko izbirate med različnimi oblikami študentske rekreacije, med drugim odbojko, košarko, nogometom, športnim plezanjem, badmintonom, skvošem, fitnesom in vodeno vadbo. Študenti, ki bivajo v študentskih domovih, lahko izkoristijo tudi tamkajšnje športne rekvizite, telovadnice, fitnes in druga športna sredstva.
Ne glede na to, koliko časa imate na voljo, je najpomembneje, da izberete obliko gibanja, ki vam ustreza in v kateri uživate. Tudi kratek sprehod je boljša izbira kot še ena ura neprekinjenega sedenja. Redno gibanje naj zato postane del študentskega vsakdana – ne kot dodatna obveznost, temveč kot način, da poskrbite za svoje zdravje, počutje in več energije za vse, kar prinaša študentsko življenje.




