Zdravje

Svetovni dan boja proti odvisnosti o zasvojenosti in preprečevanju le-te

NIJZ mesec november posveča ozaveščanju o zasvojenosti in njenem preprečevanju, danes pa je tudi svetovni dan boja proti odvisnosti. Zasvojenost poleg ponavljajočega uživanja snovi, kot so droge in alkohol, povezujemo tudi z različnimi vedenji, kot so igranje iger na srečo, delo in uporaba sodobnih tehnologij.

O zasvojenosti govorimo, ko se določen vedenjski vzorec začne ponavljati iz dneva v dan. Ta nato postane središče razmišljanja in dogajanja v življenju zasvojenega posameznika. Zasvojenost opisujemo kot stanje, ki vpliva na telesno in duševno stanje zasvojenega. Tako stanje prizadene njegove odnose z okolico in njegovo ustvarjalnost ter pusti posledice tako v družini zasvojenega kot v širši okolici.

Ob besedi zasvojenost običajno pomislimo na zlorabo dovoljenih in prepovedanih drog, vendar pa ima zasvojenost večjo razsežnost. Poleg zasvojenosti s psihoaktivnimi substancami, med katere sodijo alkohol, tobak, zdravila, prepovedane droge, poznamo tudi nekemične ali vedenjske zasvojenosti. Govorimo o zasvojenosti z igrami na srečo, nakupovanjem, odnosi, delom, pornografijo in sodobnimi tehnologijami.

Odnos, ki ga ima posameznik do drog oziroma tveganih vedenj je odvisen od njegovih psiholoških oziroma osebnostnih značilnosti, socialnega okolja, v katerem živi. Vključno z dostopnostjo do psihoaktivnih snovi oziroma tveganih vedenj, in kulture, ki ga zaznamuje in oblikuje, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Aktivnosti za preprečevanje in zmanjševanje zasvojenosti morajo biti po priporočilu NIJZ usmerjene v zagotavljanje varnega in podpornega okolja. Prav tako pa tudi v kakovostne in dostopne programe obravnave, zdravljenja in rehabilitacije. Pomoč pri zasvojenostih je mogoče poiskati tudi prek telefona ali spleta.

V Sloveniji je 47,3 % visoko tveganih pivcev

Kot vire pomoči NIJZ navaja spletno stran projekta SOPA in brezplačni svetovalni telefon za opuščanje kajenja 080 27 77. Poleg teh pa tudi brezplačni svetovalni telefon za psihološko podporo v času epidemije koronavirusne bolezni 080 51 00. Na spletni strani NIJZ je mogoče najti seznam organizacij in krajev, kjer se lahko dobi pomoč.

Do nadaljnjega pa zaradi epidemije ne potekajo brezplačna individualna svetovanja in skupinski programi za opuščanje kajenja. Ti so se izvajali v zdravstveno-vzgojnih centrih oziroma centrih za krepitev zdravja.

V Sloveniji se v zadnjih letih stanje na področju uporabe tobaka in alkohola med mladostniki nekoliko izboljšuje. Povečuje se poraba prepovedane konoplje, strmo pa narašča predvsem število nekemičnih oziroma vedenjskih odvisnosti. Po podatkih za leto 2018 pa je med prebivalci, starimi 15 do 64 let, 24 odstotkov kadilcev in 47,3 odstotka visoko tveganih pivcev. Poleg teh je še 21 odstotkov je abstinentov in 20,7 odstotka uporabnikov marihuane.

 

 STA
Pixabay

Sorodni članki

Back to top button