Ljubiti sebe je največ, kar si lahko daš

Pozitiven odnos do telesa ni le sposobnost ceniti svoj videz, temveč tudi to, da svoje delo dojemamo kot nekaj, v čemer radi živimo in nekaj, kar gre z roko v roki s tem, kakšna oseba želimo biti.

“Sosedova trava je bolj zelena …”

… ali v tem primeru: vedno si želimo nekaj, česar nimamo, pa nam je na drugih všeč. Mnogi od nas odraščajo z občutkom nezadovoljstva s svojim telesom, saj nas družbena pričakovanja in oglaševanje silijo v to, da se primerjamo z neko nedosegljivo popolnostjo. Kar je zelo priročno za mnoge v lepotni industriji, ki na prodajajo ‘začasne rešitve’ za naša nezadovoljstva.

Lepotna industrija zasluži veliko denarja, kar samo po sebi ni slabo. Zlovešče pa je to, da industrija služi na demoniziranju naravnih procesov, skozi katere gremo vsi, kot so strije, gube in dlake po telesu.

Če te primere razčlenimo:

• Strije so znak hitre spremembe telesnih razmerij. Prisotnost strij le pomeni, da je naše telo storilo vse, kar je bilo potrebno, da bi sledilo spremembi porazdelitve teže, tako kot bi moralo. Naj ponovimo: strije so dokaz, da naše telo deluje tako, kot bi moralo.
• Gube so znak staranja. Čeprav je staranje v nekem smislu oblika propadanja, ni samo po sebi slabo. Omejevanje ideje o lepoti kot nečem, kar je inherentno mladostno, pomeni, da je biti star že po naravi grdo. Se ti to sliši zdravo? Lepota je v vsaki starosti.
• Dlake so preprosto del človeškega telesa. Razen če imaš zdravstveno stanje, ki to preprečuje, bodo na tvojem telesu naravno zrasle dlake in z njimi lahko počneš, kar želiš. Čeprav ni nič narobe s tem, da ti je všeč gladka koža nog in pazduh, odločitev, da se ne briješ, ne naredi ženske manj ženske (niti odločitev, da se briješ, ne naredi moškega manj moškega).

Ženstvenost in moškost

Stereotipi igrajo nesorazmerno vlogo v tem, kako ljudje vidijo sebe in kako jih vidijo drugi. »Nisi dovolj moški,« je vir negotovosti za osupljiv del moške populacije, ženske pa so nenehno obsojane zaradi svojih izbir oblačil do te mere, da se »razkazovala je veliko kože« uporablja kot obramba za spolni napad.

Tako moški kot ženske trpijo zaradi občutka, da morajo premostiti ogromno vrzel, da bi bili vidni, ne le kot veljavni predstavniki svojega spola, temveč kot človeška bitja, sposobna samostojnega razmišljanja. (Da ne omenjamo diskriminacije tistih, ki se ne držijo binarnega spola.) Vendar to ni izključno sodoben problem – zgodovinsko gledano so bili ljudje obtoženi, izobčeni, marsikdaj celo ubiti zgolj zaradi svojega videza.

Če se ti to zdi plitvo, se ti zahvaljujemo, ker veš, da je človeštvo boljše od tega. Del pozitivnih sprememb, ki jih potrebujemo, lahko postanemo s tem, kako ravnamo s seboj in z ljudmi, ki jih srečujemo v življenju.

Ljubiti sebe

Največja laž, ki so nam jo govorili o lepoti je, da je ta popolna. Da moramo biti popolni, da bi bili lepi. V resnici pa prava popolnost ne obstaja. Dovoljeno nam je, da smo takšni, kot smo. Svojo lepoto prepoznajmo v svoji nepopolnosti.

Čeprav je to v teoriji relativno enostavno razumeti, je lahko težje prenesti v prakso, še posebej, če tega ne poznamo. Nihče razen nas nam nima pravice narekovati, kako naj bi bili videti ali kako naj bi se počutili glede svojega videza. Če pregovor, da je “lepota v očeh opazovalca” vsaj malo drži, je v tem primeru edini pomemben opazovalec – mi. Ne pozabi torej: Imej se rad!

DOSTOP.si / RM
Unsplash