Se tudi tebi v vsakdanjih, preprostih in nepredvidljivih trenutkih pogosto zazdi, da brez razmisleka izrečeš vprašanje: “Kako si?” Zakaj do tega sploh pride? Kaj se skriva za tem vprašanjem? Je to res iskreno zanimanje ali le preprosta vljudnost? Gre za del vsakdanjih, naučenih socialnih vzorcev? “Ko enkrat spoznaš, kako pomembna je smiselna komunikacija, lahko tudi najmanjša izmenjava postane pristen trenutek povezanosti,” pravi Zanetta Miller, strokovnjakinja za komunikacijo in profesorica umetnosti iskrenega dialoga. “Tudi če gre za le običajen pozdrav.”
Kako sploh lahko spremenimo površinski pozdrav v nekaj, kar ima dejanski pomen? Odgovor te lahko preseneti. Vse skupaj se prične s spoznanjem, da odgovor “V redu sem” ni le dolgočasen. Nasprotno – to mnenje ti ponavadi lahko celo škodi.
Zakaj ljudje sploh vprašajo “Kako si?”
Preden izboljšamo svoj odgovor, je smiselno pogledati samo vprašanje. “Ljudje vprašanje ‘Kako si?’ uporabljajo kot kulturni pozdrav,” pojasnjuje Maria Venetis, profesorica komunikologije na Rutgers University. “Gre za družbeno sprejemljiv način, da pokažemo, da smo opazili drugo osebo.” Z drugimi besedami: “Kako si?” pogosto sploh ni pravo vprašanje, ampak družbeni ritual. Lahko si ga predstavljamo kot besedni ekvivalent mahanja ali prikimavanja. Strokovnjaki temu pravijo “upravljanje družbenega obraza”. Zanetta Miller to opisuje kot proces, pri katerem vadimo, kako se predstavljamo drugim in kako odgovarjamo na družbena pričakovanja.
Tako je pozdrav “Kako si?” globoko vpet v kulturne komunikacijske norme. Prav zato nas včasih preseneti, ko nekdo na to vprašanje odgovori preveč iskreno. Mnogi to namreč razumemo kot pozdrav in ne kot resnično povpraševanje o počutju. A to, da “Kako si?” pogosto deluje kot pozdrav, še ne pomeni, da mora ostati le to. Ko razumemo njegov namen, lahko sami izberemo, kdaj in kako ga spremenimo v nekaj bolj pristnega.
Kaj je narobe z odgovorom “V redu sem”?
Kratek odgovor: nič, saj ga ni nujno treba “popravljati”. Obstajajo pa druge boljše izbire v določenih situacijah. Tu se mnenja strokovnjakinj nekoliko razlikujejo, kar je pravzaprav smiselno, saj je resnično življenje vedno nekoliko kompleksno. Maria Venetis poudarja pomembno razliko: ” ‘V redu sem,’ je pravilen odziv, če nimaš časa za nadaljnji pogovor. Pravilen je tudi, če prepoznaš, da gre zgolj za vljudnostni pozdrav.” To je povsem logično. Včasih nekoga srečaš na hodniku in preprosto ni prostora za daljšo izmenjavo in daljši pogovor. Enako velja v situacijah, kjer želiš ostati vljuden, a ne želiš nadaljevati interakcije.
Kljub temu pa drži, da, če želiš z nekom dejansko vzpostaviti stik, “V redu sem” pogosto ne zadostuje. Zanetta Miller pojasnjuje: “Takšen odgovor je skladen s pričakovanji, ne pa z našim razumevanjem pristne komunikacije. Če želimo preiti iz površinskih v bolj pristne odnose, moramo včasih odgovoriti bolj iskreno in izven ustaljenih vzorcev.”
Kaj lahko spremeniš?
Dobra novica je, da sprememba odgovora ne pomeni, da moraš deliti svoje najgloblje skrivnosti ali nekomu naložiti vse svoje težave. Gre za majhne premike, ki pokažejo odprtost za stik.
Po mnenju Marie Venetis je ključno razumevanje, da način, kako odgovoriš, dejansko oblikuje to, kako je bilo vprašanje sploh razumljeno. “Če nekdo odgovori ‘V redu, hvala’ to kaže, da je vprašanje razumel kot pozdrav,” pojasnjuje. “Če pa odgovori “Zelo dobro mi gre!”, to odpira prostor za povezavo in nadaljnji pogovor.”
DOSTOP.si / IK
Unsplash
