Pričakovanja: kako se spopasti z njimi?

Pričakovanja so močna prepričanja, da se bo (ali pa tudi ne) nekaj zgodilo. So nekakšni standardi za to, kako želimo, da bi se obnašali sami, kako bi naj delovala okolica in svet okoli nas. Največkrat nekaj pričakujemo od sebe, pa tudi od drugih. Od sebe lahko pričakujemo, da smo pogumni, od drugih da so točni in odgovorni.

Pričakovanja se ne nanašajo samo na posameznike ali skupine ljudi, pač pa jih lahko povezujemo tudi s kraji ali institucijami. Pričakovanja gojimo celo do neživih predmetov. Če je nebo na primer jasno, pričakujemo, da ne bo dežja.

Pričakovanja so sestavni del človeka

Pričakovanja so že od nekdaj globoko zakoreninjena v naši evoluciji. Pomagajo nam predvideti prihodnost in učinkovito ukrepati. Pogosto pa se dogaja (sploh v sodobni družbi), da so pričakovanja vir frustracij.

Nekatera pričakovanja so realna – temeljijo na izkušnjah, logiki in realnosti. Pričakujemo na primer, da bo naslednji dan prispel naročen paket, od sebe pričakujemo, da bomo pravočasno prišli na delo. Če so naša pričakovanja do sebe in drugih realna, z njimi ni čisto nič narobe. Realna pričakovanja, ki jih imamo do sebe, nas lahko navdihnejo, da sledimo našim načelom in nas motivirajo, da dosežemo svoje cilje in želje.

Pa če pričakovanja niso utemeljena?

Ko pričakujemo, da se bo nekaj zgodilo brez utemeljenega razloga, se pripravimo na razočaranje, frustracijo in jezo. Izkušnje, ki izhajajo iz tega, izčrpajo našo lastno vrednost in motivacijo ter pogosto okrepijo negativno razmišljanje. Nerazumna pričakovanja lahko zlahka spodbijejo naše cilje, naša življenja pa usmerijo v nezdravo smer in celo sabotirajo našo srečo.

Nerealna pričakovanja pogosto vodijo v razočaranje

Ko postanemo razočarani ali zafrustrirani, je to pogosto zato, ker izkušnja ali situacija ne ustreza našim pričakovanjem. Obstaja namreč vrzel med realnostjo, s katero se soočamo, in takšno kot mislimo, da bi morala biti, frustracija in razočaranje pa poudarjata neskladje. Neizpolnjeni cilji in standardi so precej pogosti in so glavni notranji sprožilec jeze.

Nerazumna pričakovanja pogosto razvijemo na podlagi tega, da skušamo zadovoljiti eno od temeljnih potreb: potrebo po varnosti in zaščiti ali potrebo po ljubezni in pozitivnem odnosu. Če se držimo visokih standardov in stremimo k popolnosti, se lahko pahnemo v začaran krog razočaranj in konstantne jeze. To pa nikakor ne koristi nikomur izmed nas.

Poleg pričakovanj, da bodo ljudje skrbeli za nas, nam delali usluge, se odzvali na naša prizadevanja, da jim pomagamo, in bili hvaležni, druga pogosta nerealna pričakovanja vključujejo:

• vsi me morajo imeti radi.
• Ne smem imeti negativnih misli, bolečih občutkov ali neprijetnih izkušenj.
• Vedeti moram, kaj se bo zgodilo.
• Ne smem delati napak, vse mora biti popolno.

Kako se soočiti s pričakovanji?

Pričakovanje je lahko bližnjica do rezultata, ki si ga želimo, vendar ne vključuje osebne odgovornosti, ki bi nas pripeljala do cilja. Mnogi se težko znebijo ideje, da se bo zgodilo nekaj nasprotnega od pričakovanega.

Zavedati se moramo, da moramo ostati realni, nič pa ni narobe s tem, če kdaj kaj ostane neizpolnjeno. Ko se bomo naučili realnega postavljanja pričakovanj in bomo do njih gojili zdrav odnos, se bo naš pogled na življenje postavil na pozitivno stran, doživeli pa bomo precej manj razočaranj in frustracij.

DOSTOP.si / RM
Unsplash