Vse kar moraš vedeti o mišji mrzlici, hantavirusu in okužbi na križarki

Nacionalni inštitut za javno zdravje pojasnjuje, da zaradi hantavirusne okužbe, ki so jo zaznali na križarki, za Slovenijo trenutno ni večjega zdravstvenega tveganja.

Okužbo spremljajo skupaj z mednarodnimi zdravstvenimi organizacijami in poudarjajo, da se virus med ljudmi prenaša zelo redko. Do zdaj so tak prenos potrdili predvsem pri andskem virusu v Južni Ameriki, in še to le ob tesnem ter dolgotrajnem stiku z obolelo osebo.

Kaj je hantavirus?

Hantavirusi se običajno prenašajo z glodavcev na ljudi. Človek se lahko okuži predvsem z vdihavanjem delcev iz urina, iztrebkov ali sline okuženih miši in podgan.

Pri okuženih na križarki so potrdili hantavirusni pljučni sindrom, ki lahko povzroči hude težave s pljuči in srcem. Bolezen se običajno začne z vročino, mrzlico, glavobolom in utrujenostjo, nato pa se lahko hitro poslabša.

Kakšno je stanje v Sloveniji?

V Sloveniji andskega virusa ni. Pri nas se pojavljata predvsem virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata tako imenovano mišjo mrzlico. Gre za bolezen, ki največkrat prizadene ledvice, njen potek pa je običajno precej blažji kot pri pljučnem sindromu. Smrtnost je nizka, približno enoodstotna.

Po podatkih NIJZ so letos v Sloveniji potrdili šest primerov mišje mrzlice, enako tudi lani. Večjih izbruhov niso zaznali.

Kako se zaščititi?

Največ okužb nastane pri:

• čiščenju zaprtih prostorov, kot so kleti, lope in podstrešja,
• delu na vrtu ali kmetiji,
• ter zadrževanju v naravi.

NIJZ svetuje:

• dobro prezračevanje prostorov pred čiščenjem,
• uporabo mokrega čiščenja namesto pometanja,
• redno umivanje rok,
• ter zatiranje glodavcev v okolici domov in gospodarskih objektov.

Pri bolj prašnih opravilih priporočajo tudi uporabo zaščitne maske.

Vir
NIJZ