Duševno zdravje mladih je odgovornost vseh

Na zaključni konferenci projekta Skupaj za duševno zdravje mladih so strokovnjaki opozorili, da mladi v duševni stiski pogosto potrebujejo pomoč veliko prej, kot jo dejansko prejmejo. Zato je pomembno, da odrasli – starši, učitelji, svetovalni delavci in drugi strokovnjaki – prepoznajo prve znake težav in se nanje ustrezno odzovejo.

Posebno vlogo pri tem imajo šole, saj mladi v njih preživijo velik del svojega časa. Prav zato so bili v zadnjih letih razviti številni programi, ki pomagajo pri zgodnjem prepoznavanju duševnih stisk ter krepijo čustvene in socialne veščine mladostnikov. Med njimi je tudi program To sem jaz. V okviru programa nastajajo priročniki za samopomoč, namenjeni boljšemu razumevanju čustev, stresa in medosebnih odnosov.

Pomemben korak predstavljajo tudi programi presejanja, ki omogočajo zgodnejše odkrivanje težav v duševnem zdravju. Strokovnjaki poudarjajo, da samo prepoznavanje ni dovolj, temveč morajo biti mladim zagotovljene jasne poti do nadaljnje pomoči in strokovne obravnave. To zahteva dobro sodelovanje med šolskim in zdravstvenim sistemom.

Velik poudarek je bil namenjen tudi preprečevanju samomorilnega vedenja med mladimi. Raziskave kažejo, da lahko preventivne delavnice in psihoedukativni programi pomembno zmanjšajo tveganje za samomorilno vedenje. Ob tem strokovnjaki opozarjajo, da mladi potrebujejo odrasle, ki se o duševnih stiskah ne bojijo govoriti, znajo prisluhniti in jih po potrebi usmeriti k ustrezni pomoči.

Konferenca je pokazala, da posamezni projekti prinašajo dobre rezultate, vendar dolgoročne spremembe zahtevajo sistemske rešitve. Duševno zdravje mladih namreč ni le naloga zdravstvenega sistema, temveč skupna odgovornost šol, družin, strokovnih služb, nevladnih organizacij in lokalnih skupnosti. Le s povezanim delovanjem bo mogoče zagotoviti, da bodo mladi pomoč prejeli pravočasno. Brez stigme in tam, kjer jo najbolj potrebujejo.